Gregorij Rožman: zatajevan, zamolčan, osramočen

V njegovi odsotnosti se je proti njemu začel proces pred vojaškim sodiščem v Ljubljani leta 1946, na katerem je bil pod obtožbo sodelovanja z okupatorjem obsojen na odvzem prostosti s prisilnim delom za 18 let, izgubo državljanskih pravic za deset let po prestani kazni in na zaplembo celotnega premoženja. Po pritožbi mu je bilo odvzeto tudi državljanstvo.

Vse od leta 1995 do 2003 so bile vložene zahteve za obnovo procesa proti škofu Rožmanu, obenem tudi zahteve za varstvo zakonitosti; zadnjo je 31. decembra 2005 vložil takratni nadškof Alojzij Uran. Zaradi številnih postopkovnih napak je Vrhovno sodišče RS leta 2007 Rožmanov primer vrnilo ljubljanskemu okrožnemu sodišču v ponovno sojenje, dokler to ni dokončno ustavilo kazenskega postopka proti njemu 10. aprila 2009. Ob 550. obletnici prvega ljubljanskega škofa naj bi bila po mnenju nadškofa in metropolita dr. Antona Stresa prava priložnost za to, da se posmrtni ostanki škofa Gregorija Rožmana, rojenega 9. marca 1883 v vasi Dolinčiče na današnjem avstrijskem Koroškem, umrlega 16. novembra 1959 v Clevelandu, prenesejo iz ZDA v Slovenijo, kjer ga bodo 13. aprila ob 15. uri pokopali v grobu ljubljanskih škofov v stolnici sv. Nikolaja.

Izjave o škofu Gregoriju Rožmanu

STANE GRANDA, zgodovinar: »Gre za rešitev ene najbolj tragičnih zgodb slovenske zgodovine, ki bi se že zdavnaj morala zgoditi, saj ima vsak človek pravico ležati v svoji zemlji. Škof Rožman je bil predvsem zelo nesrečna osebnost, ne pa tudi zločinec, saj antikomunizem ni noben zločin, in še najmanj izdajalec. Ob tem, ko mu je bila končno dana pravica do groba, se postavlja tudi vprašanje pravice do groba za duhovnika Janeza Erlicha in za več podobnih primerov. Erlichov grob je bil po vojni izkopan, njegovo truplo pa odvrženo na neznanem kraju. Že dvakrat smo o tem naslovili vprašanje na najvišje organe, tudi na nekdanjega predsednika Danila Türka, vendar nismo dobili nobenega odgovora.«

TAMARA GRIESSER PEČAR, zgodovinarka: »Zelo normalno je, da se v Slovenijo vračajo posmrtni ostanki škofa Rožmana, ki je bil na čelu ljubljanske škofije vse od leta 1930 do 1959, torej tudi takrat, ko je že zdavnaj zapustil domovino. Naredil je veliko dobrega, saj se je med drugo svetovno vojno neznansko trudil, da bi pri Italijanih – žal je bil manj uspešen pri Nemcih –, izprosil vrnitev ljudi iz zaporov in internacije. Pomemben mu je bil vsak posameznik, dostikrat se je tudi zgodilo, da je imel po petdeset intervencij sočasno. Njegova podoba v zgodovini je zelo popačena, prav je, da je bil proti njemu razveljavljen sodni proces.«

ANTON JAMNIK, ljubljanski pomožni škof: »Ravno jutri zelo zgodaj odhajam v Chicago (6. aprila 2013, op. p.), kjer se bomo v predmestju Lemont, pietetno in z vsem spoštovanjem temeljnih človekovih vrednot in z zahvalo za odprtost Slovencev v ZDA in Kanadi do škofa Rožaman, poslovili od njegovih posmrtnih ostankov. Obred s sveto mašo v frančiškanski cerkvi Marije Pomagaj, ki velja za slovensko Brezje v ZDA, bo vodil pomožni škof Clevelanda Edvard Pevec, ki je bil Rožmanov učenec. Škof Rožman je sicer živel v Clevelandu, kjer je tudi maševal in umrl 16. novembra 1959, na njegovo željo pa je bil nato prenesen ter pokopan 23. novembra 1959 v Lemontu, kjer je cerkev Marije Pomagaj. Prekop posmrtnih ostankov je velik slovenski dogodek, težak, a obenem tud lep, toliko bolj zaradi zadnje izjave patra Metoda Ogorevca iz ameriških Brezij, da je škof Rožman v ZDA povezoval Slovence in frančiškane ne le ko je bil živ, temveč tudi po smrti.«