Ni nobenega dvoma več, da je Virant zlorabil zakon o funkcionarskih nadomestilih. Tisti hip, ko je prejel prvi visok mesečni honorar, bi se moral odpovedati funkcionarskemu nadomestilu plače. Tudi zato, ker se je kot minister kazal kot visoko moralen in etični človek. Virant je namreč avtor znamenitega etičnega kodeska vlade, poleg tega pa je v parlamentarno proceduro vložil še zakon o tem, da se funkcionarska nadomestila iz dvanajstih skrajšajo na šesat mesecev. Slednji sicer ni bil sprejet, je pa vsaj moralno obvezoval Viranta.
Potem ko je v zadnjih dneh večkrat javno pojasnjeval in opravičeval svojo odločitev, je v soboto na tviterju zapisal, da bo strošek davkoplačevalcev v višini 1.285 evrov vrnil. Kako bo to storil, pa še preverja in bo to v ponedeljek sporočil na posebni novinarski konferenci. Kako je prišel do famoznega zneska 1.285 evrov, je Virant pojasnjeval v petek na predvolilnem soočenju v Svetu na Kanalu A. Po njegovih besedah je od nadomestila osebno prejel le 36 tisočakov, kolikor znaša neto znesek nadomestila. Prav tako je plačal 35 tisoč evrov davkov od honorarjev. Razlika med obema zneskoma torej po njegovem izračunu znaša 1.285 evrov.
Virant je tako postregel z razlago, da je od nadomestila za ministrsko plačo osebno dobil le 36 in ne 66 tisoč evrov. Toliko namreč znaša neto znesek nadomestila in toliko je dobil na svoj račun. Razlika, torej 30 tisoč evrov, pa se je v obliki plačila davkov in prispevkov vrnila v državne blagajne. To sicer drži, a Virantov umotvor se tu šele začne, piše v Žurnalu24 Borut Hočevar. "Ker je istega leta zaslužil 95 tisoč evrov iz honorarjev, je iz tega naslova plačal 35 tisočakov davkov. Ergo, Virant zdaj razglaša, da je leta 2009 obral davkolačevalce samo za dobrega tisočaka, natančneje za 1.285 evrov. Če sledimo takšni logiki, se ponuja naslednji zaključek: davkoplačevalci smo lahko veseli, da Virant predlanskim ni bil še bolj priden. Če bi opravil še kakšno delo, na primer za Rdeči križ, bi v javne blagajne vplačal celo več, kot je iz njih dobil. In nemara bi potem zahteval, da mu državni proračun razliko povrne." Hočevar ugotavlja, da se je Virant s takšnim izmotavanjem povsem zaplezal.
Na logično napako v njegovem pojasnjevanju, da ni stal davkoplačevalcev nič oz. samo 1.285 evrov, ki nastane med prejetim nadomestilom in dohodnino, ki jo je plačal državi za prejete honorarje, opozarja tudi naš vir, ki pravi, da teh zadev ni mogoče preprosto sešteti, odšteti in računati razliko, kajti v primeru takšnega seštevanja to pomeni, da so mu davkoplačevalci v obliki prejetega nadomestila plačali dohodnino, ki bi jo sicer moral plačati iz naslova avtorskih honorarjev! Če bi se namreč odpovedal nadomestilu, bi moral sam pokriti dohodnino, kar pri višini njegovega dohodka nanese 41 odstotkov, kar pomeni, da plačal slabih 40 tisoč evrov.