V Spominskem parku v Grahovem pri Cerknici bo v nedeljo, 6. aprila, spominska maša in slovesnost ob blagoslovu farnih plošč oziroma spomenika 32 domobrancem in trem civilnim žrtvam, ki so 24. novembra 1943 umrli v požgani postojanki. Med njimi je bil tudi eden najbolj vplivnih slovenskih pesnikov France Balantič – avtor nekaj mesecev po tragični smrti izdane pesniške zbirke V ognju groze plapolam. Cerkniška borčevska organizacija je zbrala podpise proti spomeniku, ki ga je na predlog sorodnikov žrtev postavilo društvo Nova slovenska zaveza (NSZ).
»Mučencem revolucije. Na tem kraju so leta Gospodovega 1943 posadko domobrancev slovenske narodne vojske s topovi in ognjem pobili komunisti, bratje po rodu, tujci po misli.« To je napis na spomeniku, ki stoji na prostoru, kjer je bila postojanka oziroma na parceli, ki jo je NSZ dobila v dar. NSZ slovesnost pripravlja na dan, ko je v katoliškem koledarju peta postna, imenovana tudi »tiha« nedelja. »V simboliki te tihote smo našli ustrezno vzdušje za spominsko slovesnost,« pojasnjuje njen predsednik Peter Sušnik.
Ozračje pred slovesnostjo je vse prej kot tiho. V cerkniški SD so zapretili z ustavno presojo, prepričani, da lahko ponovijo prepoved, ki je obveljala za Titovo cesto. Borčevska organizacija je po vsej Sloveniji zbirala podpise, njen predsednik se je včeraj srečal s ministrom za kulturo, srboriteži pa se že pripravljajo na veliko ostrejše in številnejše proteste kot na spominski slovesnosti ob 70-letnici domobranstva v Rovtah. »Mi jih ne izzivamo in pričakujemo, da bodo tako ravnali tudi oni. V nasprotnem bodo s tem pokazali svojo kulturo,« vroče glave miri Sušnik. Ker so investitorji pridobili tudi soglasje Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, so borci v peticiji ministrstvo za kulturo in omenjeni zavod pozvali, naj mnenje vnovič preuči in izda negativno mnenje. Sušnik je prepričan, da je soglasje zavoda dokončno.
Spomenik – polkrožno zavita stena, dolga devet metrov in visoka 3,1 metra, z imeni umrlih na štirih tablah in sporočilom, oblikovana plamenica, visoka 2,7 metra, ki bo stala na podstavku – je delo akademskega kiparja Draga Tršarja.