Gradbeni kartel Slovenijo oškodoval za dobri dve milijardi evrov

Urad za varstvo konkurence ocenjuje, da je Slovenija avtocestni program od skupaj 7,13 milijarde evrov preplačala za dobro tretjino, poročajo mediji. Enajst gradbenih podjetij, ki so osumljeni kartelnega dogovarjanja pri delitvi večmilijardne avtocestne pogače, bo oz. je v teh dneh s strani urada prejelo povzetke relevantnih dejstev, poroča današnji Dnevnik. Urad je povzetke preiskave poslal minuli konec tedna, odgovore na ugotovitve pa pričakuje v roku 45 dni.

45 dni je najdaljši rok za odgovore na povzetke relevantnih dejstev, ki ga še dopušča zakon o preprečevanju omejevanja konkurence. V povzetkih so vključene ugotovitve iz preiskave, ki je trajala od konca leta 2007. Direktor urada Jani Soršak je pojasnil, da so se za najdaljši možni rok odločili zaradi obsežnosti dokumentacije in ocene, da bi gradbinci zaradi tega zagotovo zaprosili za podaljšanje roka.

O vsebini povzetkov Soršak ni želel govoriti, niti o globah, ki bi jih utegnil izreči urad. Te se sicer po zakonu lahko gibljejo vse do deset odstotkov letnih prihodkov podjetja v letu pred uvedbo postopka.

Med prejemniki povzetkov naj za zdaj ne bi bilo Gradbenega podjetja Grosuplje (GPG), ki se je med preiskovanci znašel zaradi suma kartelnega dogovarjanja pri razpisu za gradnjo predora Markovec na hitri cesti Koper-Izola. Obremenilnih dokazov v tem primeru zoper GPG neuradno niso našli, a naj bi zoper gradbeno podjetje, ki ga vodi Boris Dolamič, našli obremenilne dokaze pri potegovanju za visoke gradnje, še poroča Dnevnik.

Soršak je sprožil protikartelne preiskave zoper SCT, Primorje, Vegrad, Cestno podjetje Ljubljana (CPL), Cestno podjetje Maribor (CPM), celjski CMC in Kraški Zidar, CGP, Gradis Skupino G, GIZ Gradis, SGP Pomgrad in GPG. Vodja največjega gradbenega podjetja v Sloveniji, SCT, Ivan Zidar pa je že pred časom za RTV Slovenija priznal obstoj dogovora o razdelitvi avtocestnih poslov iz Zemona, blagoslov in/ali avtorstvo dogovora pa pripisal kar državi.

Po nekaterih ocenah naj bi kartelni dogovori gradbincev avtocestni program podražili kar za dve milijardi evrov, kar predstavlja polovico trenutne zadolženosti Družbe RS za avtoceste (Dars).

Po poročanju današnjih Financ so si SCT, Primorje, GIZ Gradis, Gradis nizke gradnje in Kraški zidar razdelili 82 odstotkov poslov na slovenskem avtocestnem programu, CMC, CPM, Cestno podjetje Novo mesto in CPL pa 18 odstotkov.

Avtocestni program naj bi do leta 2033 stal 7,13 milijarde evrov, davkoplačevalci pa naj bi jih po oceni Soršakovega urada preplačali vsaj za tretjino.

Soršak gradbincem po neuradnih informacijah Financ v povzetku očita sporazumevanje in usklajeno oddajanje ponudb, oblikovanje skupnih ponudb in višanje oddanih ponudb, razdelitev trga avtocest, določanje ponudbene cene in izmenjavanje informacij o ponudbenih cenah.

Podobni dogovori naj bi po poročanju Financ obstajali tudi na področju visokih gradenj in drugih cest, zunaj avtocestnega križa. Ali bo urad izdal še nove odločbe, Soršak ni želel komentirati.