Napovedi mednarodnih in domačih institucij o gibanju bruto domačega proizvoda (BDP) so črnoglede. Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj napoveduje, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 2,4 odstotka, leta 2013 pa za 2,1 odstotka. Urad RS za makroekonomske analize in razvoj letos pričakuje dvoodstotno znižanje BDP, prihodnje leto pa naj bi se znižal še za 1,4 odstotka. Skromno rast naj bi beležili šele leta 2014.
"Razmere v letu 2013 bodo glede na leto 2012 vse prej kot boljše, ostajamo v recesiji," je za STA dejala izvršna direktorica GZS za zakonodajo in politike Alenka Avberšek. Prihodnje leto pričakuje najmanj dvoodstotni padec BDP. "Razmere bodo boljše za tistih nekaj globalno konkurenčnih, na rastoče trge orientiranih podjetij, še posebej na Bližnji vzhod, Afriko in Rusijo, hudo pa bo za tista podjetja, ki so odvisna zgolj od domačega trga," je opozorila.
V Združenju Manager so v Zavezi za uspešno prihodnost 15/2020 predlagali optimističen cilj: vizijo uspešne Slovenije, ki se bo do leta 2020 pridružila najboljšim 15 evropskim državam. "Da bi se to zgodilo, bi morali rasti s štiriodstotno povprečno stopnjo letno. Glede na to, da se v Sloveniji še nismo lotili predlogov za odpravljanje sistemskih anomalij, ki smo jih zapisali v zavezi, gredo gospodarske razmere svojo negativno pot," je pojasnila izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc. Leto 2013 bo po njenem mnenju še eno leto, ko bo Slovenija beležila padec gospodarske aktivnosti.
Pričakovanja podjetij so različna - nekateri so bolj optimistični, nekateri pa bolj previdni. V novomeški Krki, enem od paradnih konjev slovenskega izvoza, kljub zahtevnim časom uresničujejo načrte in se osredotočajo na nove izzive. "V leto 2013 vstopamo z optimizmom. Poraba zdravil, ki prispevajo k bolj kakovostnemu življenju, se namreč v večini svetovnih regij povečuje," so za STA pojasnili v Krkini službi za odnose z javnostmi.
Skupina Krka v letu 2013 načrtuje šestodstotno rast prodaje in šestodstotno povečanje števila zaposlenih, tako v Sloveniji kot tudi v tujini. "V prihodnje nameravamo predvsem krepiti svojo prisotnost na obstoječih trgih, s prednostno usmerjenostjo na evropske trge in trge srednje Azije, iščemo pa tudi priložnosti na novih trgih," so pojasnili in dodali, da nameravajo še naprej vlagati v razvoj. V letu 2013 načrtujejo za 180 milijonov evrov naložb.
Rast poslovanja pričakujejo tudi v trboveljski družbi Dewesoft, zlati gazeli leta 2012. "Ne pričakujemo, da bi se gospodarske razmere v svetu zaostrovale. Nekajletno stagniranje je razvojne oddelke postavilo pred dejstvo, da morajo razvijati naprednejše rešitve, saj se ob selekciji na trgu uveljavljajo le najboljši," so pojasnili za STA.
Ob pomanjkanju denarja bodo nakupi še bolj preverjeni, denar pa bo porabljen za nakup najboljših izdelkov. "Ker smo z našimi merilnimi inštrumenti predvsem prisotni v razvojnih oddelkih in ker naši izdelki izpolnjujejo pričakovanja najboljših, bomo še vedno v krogu potencialnih dobaviteljev," so razlog za optimizem pojasnili v Dewesoftu.
V Luki Koper pričakujejo težavno leto 2013. "Napovedi na naših zalednih trgih, torej trgih srednje in vzhodne Evrope, niso rožnate," so povedali za STA. Napovedi v njihovi dejavnosti so sicer sila nehvaležne. "Pristanišče je namreč le eden od členov v verigi. Če bodo ladijske voznine na sever Evrope cenejše kot v Sredozemlju, če bodo zemeljske povezave bolj konkurenčne od naših, potem smo lahko v Luki Koper še tako dobri, pa ne bomo uspeli zadržati tovora," opozarjajo.
In kaj bi morala storiti vlada, da bi gospodarstvu olajšala poslovanje? "Zažene naj vsaj energetsko obnovo stavb in sprosti izgradnjo katerega od načrtovanih energetskih objektov, regionalnih cest ... Naj ne dopusti, da birokratske in upravne ovire pretehtajo učinke zagona investicij," je dejala Avberškova. Za vsa podjetja je po njenem mnenju ključna reforma trga dela, ki bo omogočala fleksibilnost zaposlovanja in varnost odpuščanja.
Šmuceva je dodala, da mora država začeti odpravljati sistemske napake - sprejeti mora fleksibilno delovnopravno zakonodajo, ki spodbuja zaposlovanje, odpraviti birokratske ovire, ki odganjajo vlagatelje, normalizirati davčni sistem s poudarkom na znižanju davčnih obremenitev dela, uvesti socialno kapico ...
"Ko bomo državljani in politika sprejeli moto, da za ohranitev visoke kakovosti življenja preprosto potrebujemo uspešno gospodarstvo, se bodo stvari začele popravljati. Uspešno gospodarstvo pa potrebuje okolje, v katerem se lahko razvija," je dejala. Druge države po njenem mnenju veliko bolj prijazno ravnajo s poslovnim okoljem. "Pri nas se do gospodarstva vedemo mačehovsko. Kot da je dolžno biti uspešno ne glede na razmere," je dodala.
V Dewesoftu so zadovoljni, da je vlada letos zvišala olajšave za investicije ter vlaganja v raziskave in razvoj. "To pomeni, da nam pusti v upravljanju denar, ki ga lahko oplemenitimo," so pojasnili. V Krki dodajajo, da bi morala država predvsem prispevati h krepitvi dejavnosti, s katerimi bomo zagotovili konkurenčnost slovenskega gospodarstva in napredovanje ključnih področij razvoja Slovenije.
Veliko lahko storijo tudi gospodarstveniki sami. Avberškova in Šmuceva opozarjata, da morajo vlagati v razvoj in inovacije. "Biti morajo mnogo bolj inovativni, uvajati morajo sodobne managerske modele in narediti vse, da povečajo dodano vrednost," je dejala Šmuceva in opozorila, da ljudi ne smemo obremeniti preko njihovih zmožnosti. "Uvesti je treba filozofijo pametnega dela, ne iztiskanja rezultatov," je dejala. Za to so po njenem potrebne tudi inovacije v odnosih.