Minister, ki je proti kakršnemkoli dvigovanju davkov in prispevkov, meni, da izvoznikov dvig DDV ne bi prizadel, prebivalstvo pa. Cene bi poskočile, saj dvomi, da bi trgovci žrtvovali svoje marže. Zadnji predlog predvideva le dvig zgornje stopnje DDV za dve odstotni točki, nižje spodnje pa ne. Vendar nekateri strokovnjaki menijo, pavi Stepišnik, da bi bilo za državo več pozitivnih učinkov s hkratnim dvigom obeh stopenj.
Ker nimamo lastne kovnice denarja, posledic dviga ne moremo kompenzirati z inflacijo, zato bi dvig DDV padel na ramena prebivalstva, saj bi cene zrasle. Ljudje bi zaradi dviga manj trošili, kar bi med drugim znižalo učinke višjega DDV na proračun.
"Je pa nekaj drugega, kar bi lahko spodbudilo potrošnjo. Državljani, ki hranijo v slovenskih bankah 15 milijard evrov. Zato bi morali razmisliti, kako bi lahko ljudi z dodatnimi državnimi spodbudami zainteresirali, da bi del teh prihrankov prelili v investicije, denimo v energetsko obnovo stavb, sončne kolektorje in drugo, kar bi jim pozneje kar za četrtino znižalo stroške za energijo. Če bi ljudi prepričali v to, bi pognali v tek drobno gradbeništvo v celi državi," je poudaril Stepišnik.
Ob tem je minister pojasnil, da bi se v Zavodu za zaposlovanje verjetno lahko našel prostor za optimizacijo, vsi brezposelni, ki so na zavodu, pa da bi morali delati. Vsaj sto ur javnih del na mesec. "Veste, zdrav in za delo sposoben človek ne more dobivati denarja in nič delati. Država mu mora omogočiti, da za denar, ki ga dobi, dela. Tisti, ki so na čakanju v podjetju, pa tudi ne bi smeli čakati doma. Naj se izobražujejo ali pa poprimejo za druga dela v domačem ali sosednjem podjetju, če ga to potrebuje," je opozoril Stepišnik.
Javnost je razburil, ko je predlagal, da bi v javnem sektorju zaposlenim, ki prejemajo več kot 1500 evrov plače mesečno, razliko do polne plače izplačali v obveznicah. Sam meni, da je to idealen model za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja in da bi lahko veljalo za vse zaposlene, ne le za javni sektor.
S propadom velikih industrijskih in gradbenih podjetjih, ki so po mnenju Stepišnika prehitro pristala v stečaju, izgubljamo blagovne znamke, specifično tehnološko znanje in reference, brez katerih se na domače razpise, kaj šele tuje, ne moremo prijavljati.
"Tega problema se še ne zavedamo, četudi je res, da malo večjega infrastrukturnega projekta na razpisih ne bodo mogla dobiti slovenska podjetja, če se bodo prijavila avstrijska. Strabag, na primer, ima poleg referenc banko, h kateri gre po jamstva in poroštva, kar v lastni hiši. V Sloveniji gradbenih podjetij z referencami skorajda ni več," je opozoril.
Stepišnik pravi, da bi morali insolvenčno in stečajno zakonodajo spremeniti tako, da bi lastnikom, ki ne znajo gospodariti, omejili kontrolo nad podjetjem. Po njegovih besedah bi morali okrepiti vlogo upniških odborov, ki bi sodelovali v krizni upravi, bankam pa predlagati preoblikovanje terjatev v lastniške deleže, da bi se kapitalska struktura ustrezno okrepila.