"Trenutno sicer drži, da Gorenjska ni vinorodna pokrajina, ampak v preteklosti je bilo kar nekaj vinorodnih področij, na primer na Bledu in v Podvinu. Nismo odkrivali nove zgodbe, ampak smo hoteli le dokazati, da lahko tudi Gorenjci pridelamo vino," o ponovnih začetkih pridelave vina pred več kot 20 leti pravi pobudnik, radovljiški župan Ciril Globočnik.
Edino gorenjsko vinogradništvo društvo Šparon, ki je lani praznovalo 20-letnico prve polnitve, sedaj šteje 21 članov oziroma pet družin. Začetki segajo v čas pred 25 leti, ko je Globočnik v dar dobil belo trto iz Madžarske, ki zgodaj obrodi in zato lahko uspeva v gorenjskih podnebnih razmerah.
Člani društva imajo na domačih vrtovih v Radovljici, Lescah in v Begunjah na brajdah okoli 105 trsov. V skrb in upravljanje jim je bila leta 2008 zaupana tudi modra kavčina, ki raste iz mlinskega kamna na vrtu gostilne Kunstelj in jo je občina Radovljica dobila v dar od mariborskega gospodarja najstarejše trte na svetu.
Vino Šparon delajo na stari restavrirani preši. Lani so sicer pridelali le 40 litrov vina, v rekordni sezoni pa kar 80 litrov. Polnijo ga v male stekleničke po dva decilitra, ki niso namenjene prodaji, temveč le podarjanju. V društvu tudi nimajo nobene želje, da bi proizvodnjo povečevali, saj je njihovo vinogradništvo povsem na ljubiteljski osnovi.
Cepiče trte so sredi aprila, ko je Vila Podvin gostila 10. kulinarični večer treh chefov, simbolno zasadili tudi v Podvinu, nad katerim naj bi že pred stoletji rasla trta. "Štajerci, Primorci in Dolenjci naj se kar pripravijo na to, da bomo Gorenjci sčasoma zaradi klimatskih sprememb in globalnega segrevanja prevzeli primat nad vinogradništvom v Sloveniji," je hudomušno sklenil Globočnik.
