Golobič in Pahor pred komisijo DZ drug drugemu očitala, da nista ustavila projekta Teš 6

Slednji vztraja pri tem, da je bil projekt "zamišljen kot alibi za krajo", Pahor pa zavrača očitke, da si ni dovolj prizadeval, da bi projekt lahko ustavil.

Pogleda Golobiča in Pahorja sta precej različna, ključna razhajanja, ki se vrtijo predvsem okoli dogajanja leta 2009, pa sta predstavila po tistem, ko ju je parlamentarna preiskovalna komisija za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v šesti blok Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6) posebej zaslišala že v marcu.

Golobiču se najbolj problematično zdi to, da leto in pol predsednik vlade, zdaj aktualni predsednik republike Pahor, ne resorni minister v njegovi vladi Matej Lahovnik nista čutila potrebe, da bi se pozanimala o pogodbi med Teš in Alstomom za dobavo glavne tehnološke opreme.

Prav nobenega razloga nisem imel, da bi podvomil o projektu in pogodbo, je dejal Pahor in dodal, da se je leta 2009 dogajalo toliko drugih stvari, katerim se je bolj posvetil. "Tisto leto je bilo še posebej težko. Po vrsti so se zapirale tovarne, po vrsti so ljudje izgubljali službe, po vrsti so se opuščale majhne in večje investicije," je naštel. Vesel je bil, da je "vsaj ena investicija v energetski sistem takrat ostala".

Prav tako Pahor ni podvomil o Holdingu Slovenske elektrarne (HSE) in ministru Lahovniku, je pa razpravo o Teš 6, kot je spomnil, kasneje sprožil sam, ko so ga ob pripravi na podnebno konferenco v Koebenhavnu začele obhajati skrbi.

Golobič, ki se čuti objektivno soodgovornega za to, kar se je zgodilo s Teš 6, meni, da se je razprava o tem zgodila prepozno, šele potem, "ko je padalec iz aviona že skočil". Prepričan je, da bi projekt lahko prekinili leta 2009, saj usoda investicije s podpisom "popolnoma nore pogodbe z Alstomom" v času vlade Janeza Janše leta 2008 še ni bila zapečatena.

Pogodba je namreč vsebovala člene, da če starševske garancije in plačila do konca decembra 2009 ne bo, imata strani pravico prekiniti pogodbo v 14 dnevih - to pomeni, da je bila pogodba do 31. decembra 2009 neveljavna. Za to možnost sta po Golobičevi oceni vedela tako Lahovnik kot direktor HSE Borut Meh.

"Bili smo zavedeni in zavajani, niso nam bile zagotovljene osnovne informacije, da bi lahko odločali o tako pomembni zadevi," je ocenil Golobič, ki je bil v Pahorjevi vladi minister do izstopa Zaresa poleti 2011 iz koalicije. Nekaj odgovorov je na mizo prinesla šele Darja Radić, ki je na položaju zamenjala Lahovnika, je dejal.

Če je bilo že leta 2009 razvidno, da je projekt sporen in da bi vlada lahko ukrepala, zakaj potem ni kdo od ministrov, tudi Golobič, na to opozoril in to vprašanje kdaj na seji vlade odprl pod točko razno, je ob tem vprašal Pahor. Njegova vlada je sicer, kot je še zatrdil, sprejela vrsto dolžnostnih sklepov, s katerimi je poskušala investicijo v projekt, ki ga je podedovala od prejšnje vlade, narediti bolj preglednega in gospodarnega. Ni pa njegova vlada sprejela odločitve o poroštvu, je opozoril.

Pogodba je bila po Golobičevem mnenju sklenjena "popolnoma nekompetentno", sklepali so jo ljudje, ki so bili "ali tako nesposobni, ali pa so bili v ozadju drugi motivi". Preiskovalna komisija mora po njegovih besedah ugotoviti, ali je bila investicija v Teš 6 zgolj povod za krajo.

"Teš 6 je bil zasnovan kot alibi za krajo, nikoli ni bil izvorno zamišljen kot energetski projekt. To trdim tukaj. Zamišljen je bil kot priložnost, da bo skupina ljudi ukradla nekaj sto milijonov in jih kradla še naprej skozi uvoz indonezijskega premoga," je bil brez dlake na jeziku Golobič.