Revija Reporter
Slovenija

Globina Vegradovega kraterja: zastrašujoča je vsota, ki smo jo plačali davkoplačevalci

Andrej Černic

13. mar. 2014 6:01 Osveženo: 10:00 / 09. 8. 2017

Deli na:

Pogorišče. Veliko pogorišče, ki je od države v zadnjih desetih letih dobilo za 70 milijonov evrov pogodb. Danes pa se nad njim dviga dim: to je vse, kar je ostalo od nekdanjega imperija, ki se je sesul pod težo 350 milijonov evrov neporavnanih računov. Neplačanih davkov je med deset  in dvajset milijonov evrov. To je zapuščina propadlega Vegrada, pri čemer se prepletajo zgodbe številnih slovenskih politikov in (namišljenih) gospodarstvenikov.

Medtem ko je Hilda Tovšak bila večkrat obsojena zaradi goljufij v Vegradu in izčrpavanja podjetja, stečajni postopek razkriva globoko brezno, ki je nastalo zaradi mahinacij v enem od največjih podjetij v Sloveniji. Skupina Vegrad je imela le nekaj mesecev pred stečajem 1.700 zaposlenih. Na dan, ko se je začel stečajni postopek (6. oktobra 2010) je bilo v matičnem podjetju Vegrad, d. d., zaposlenih 571 delavcev.

Večina jih je seveda bila tujcev: Slovencev je bilo le 118, kar 426 je bilo državljanov BiH. Njihov status je postal tudi razlog za eno od večjih socialnih bomb v Sloveniji: večinoma so imeli v Sloveniji le začasna bivališča, bivali so v samskih domovih v lasti Vegrada, potem ko so bili odpuščeni, pa niso bili upravičeni do prejemanja nadomestila za zavodu za zaposlovanje. Njihova vprašanja so dosegla raven farse (če le ne bi bila tako tragična), ko so morali še naprej plačevati stanarino za Vegradov samski dom (povprečno 75 evrov mesečno), čeprav jih je Vegrad odpustil in jim bil ob tem dolžen še več tisoč evrov neizplačanih plač. Blišč in beda slovenskega gradbeništva.

VEČ V TISKANI IZDAJI IN V TRAFIKI ZA TABLIČNE RAČUNALNIKE.