Koalicija Demos (Demokratična opozicija Slovenije) je nastala 27. novembra 1989, spomladi leta 1990 pa je zmagala na prvih demokratičnih volitvah. Kot je za STA pojasnila zgodovinarka in novinarka TV Slovenija Rosvita Pesek, sta bila glavna cilja Demosa miren prehod v demokracijo in suverena Slovenija.
Po besedah Peskove se datumi nastanka Demosa razlikujejo, in sicer zato, ker na dan ustanovitve ni bil podpisan noben akt oz. sklenjena nobena pisna zaveza. Kot je pojasnila, je po navedbah pokojnega Jožeta Pučnika Demos nastal 27. novembra 1989, ko so se sestali na domačiji predsednika Slovenske kmečke zveze (SKZ) Ivana Omana in se ustno dogovorili o nastanku omenjene koalicije.
Prvotna sestava Demosa je bila 3+1, torej Slovenska demokratična zveza (SDZ), Socialdemokratska zveza Slovenije (SDZS) - predhodnica SDS - in Slovenski krščanski demokrati (SKD), medtem ko je SKZ sprva pristajala le na program, ni pa bila član koalicije, je pojasnila Peskova.
SKZ, ta se pozneje preimenuje v SLS, se Demosu dejansko pridruži v začetku leta 1990, takrat kot Zeleni Slovenije (ZS), Slovenska obrtniška stranka (SOS) se vključi v koalicijo februarja 1990, marca pa tudi upokojenci, združeni v stranki Sivi panterji.
Omenjene stranke je v koalicijo Demos združila skupni cilj - boj za parlamentarno demokracijo in suvereno Slovenijo, je poudarila Peskova in dodala, da so stranke, združene v Demos, podpisale sporazum o skupnem nastopu na volitvah.
Predsednik Demosa je postal predsednik SDZS Jože Pučnik, podpredsednika pa Dimitrij Rupel (prvi predsednik SDZ) in Lojze Peterle (predsednik SKD). Po mnenju Peskove je bil prav Pučnik "motor osamosvojitve".
Imena Demos se je po številnih iskanjih spomnil član SDZS Matjaž Šinkovec, ima tako simbolni pomen (demos je bil v stari Grčiji svobodno ljudstvo), predstavlja pa tudi okrajšavo za Demokratično opozicijo Slovenije, je pojasnila zgodovinarka. Po njenih besedah se je Demos v javnosti prvič predstavil v začetku decembra 1989, v Klubu Društva slovenskih pisateljev, kamor pa je prišlo bolj malo novinarjev.
Demos je na prvih demokratičnih volitvah aprila 1990 zmagal in sestavil prvi demokratično izvoljeni slovenski izvršni svet oz. vlado, katere predsednik je postal Peterle, in sicer zato, ker je SKD med strankami koalicije dosegla najboljši rezultat oz. dobila največje število mandatov v družbenopolitičnem zboru slovenske skupščine.
Po mnenju Peskove Slovenija brez Demosa ne bi dosegla osamosvojitve od Jugoslavije v tako hitrem času in na tak način. Verjetno bi tudi naslednice nekdanjih družbenopolitičnih organizacij, tj. komunisti, mladinci in socialisti, šli v smeri samostojnosti in večanja republiških pristojnosti v razmerju do federalnih, je ocenila.
Dodala pa je, da verjetno, "vsaj kolikor zdaj lahko razberemo iz vseh teh magnetogramov in drugih virov, tako hitrega in učinkovitega reza, kot ga je naredil Demos v letu in pol - moramo vedeti, da je trajal proces osamosvojitve leto in pol -, gotovo ne bi dosegli".
Demos je razpadel v nekem gostišču na Dolskem, 30. decembra 1991. Pred tem je razpadla ena pomembnejših demosovih strank, SDZ. Njen odcepljeni del - demokrati Igorja Bavčarja - so simpatizirali s takratno opozicijo in rušili Peterletovo vlado, ki pa jo ministri iz vrst demokratov niso hoteli zapustiti, je izpostavila Peskova, ki tudi meni, da je prav "kratkovidnost nekaterih politikov SDZ", stranke, ki je sicer veljala za možganski trust Demosa, vzrok za razpad omenjene koalicije.
Po njeni presoji bo koalicija Demos v zgodovino zabeležena kot tista, ki se je najbolj prizadevala za samostojnost slovenske države in ki jo je s svojim delegatskim klubom v slovenski skupščini pol leta po prevzemu oblasti odločno podprla in terjala plebiscit.
Prav tako je po pojasnilih Peskove koalicija Demos s svojim delegatskim klubom tudi v nadaljevanju zagotavljala večinsko podporo pri nastajanju slovenske vojske in predlagani osamosvojitveni zakonodaji.
"Ko je bila država izbojevana, ustava nove države sprejeta, mednarodna priznanja pa zrela kot hruška, in ko bi morala le še vzpostaviti vse druge demokratične ustanove in mehanizme ter preobraziti gospodarsko strukturo, se je koalicija Demos razpustila in položila novo nastalo državo v roke starim političnim silam," je sklenila Peskova.
Ob 20. obletnici ustanovitve Demosa bo danes v Muzeju novejše zgodovine Slovenije okrogla miza, v petek pa bo v okviru mednarodne konference Dvajset let pozneje, ki jo Inštitut dr. Jožeta Pučnika pripravlja v sodelovanju s Centrom za evropske študije (CES) iz Bruslja, slavnostna akademija v počastitev 20. obletnice ustanovitve Demosa in demokratičnih sprememb v Sloveniji in Evropi.
Omenjene slavnostne akademije v Grand hotela Union se bodo kot gostje udeležili tudi nekdanji vidni član SDZ Igor Bavčar, predsednik SDS Janez Janša, evropski poslanec Lojze Peterle, nekdanji predsednik SLS Janez Podobnik, nekdanji predsednik Zelenih Slovenije Dušan Plut, prvi predsednik SDZ Dimitrij Rupel in prvi predsednik SDZS France Tomšič.