Novi ljubljanski nadškof Anton Stres je izredno sposoben človek, nenavadnih intelektualnih sposobnosti in širokih miselnih obzorij, je v pogovoru za Sobotno prilogo Dela ocenil kardinal Franc Rode. Mnenja je, da ima Stres sposobnosti, da Cerkvi na Slovenskem da nov zagon, upa pa, da bo imel tudi pogum. Stres mora pri tem utelešati svobodo Cerkve.
Tako se nadškof po Rodetovih besedah ne sme pustiti vplesti v mrežo odobravanj ali kritik, temveč ostati absolutno suveren in svoboden. "Nobena stvar ni bolj nevarna za škofa kot iskanje popularnosti, priljubljenosti, odobravanja," meni kardinal, za katerega mora biti škof glas svobode Cerkve pred političnimi, gospodarskimi in javnomnenjskimi pritiski.
O stanju Cerkve na Slovenskem ima Rode mešane občutke. Po eni strani ima "vtis, da je Slovenija trdno usidrana v katoliškem humusu. Da je to dežela srečnega baročnega katolicizma, s svojimi običaji, žegnanji, procesijami, narodnimi nošami, novimi mašami, pritrkavanji, romanji in tako naprej". Po drugi strani pa se iz filmov ali televizijskih oddaj dobi čisto drugačen vtis, "da tukaj prevladuje popolnoma ateistično ozračje, da je ta družina že zdavnaj izgubila spomin na Boga in na Cerkev, da je pravzaprav brez vrednot, ki bi spominjale na krščanstvo".
Dejansko je po njegovih besedah v Sloveniji jedro 15 do 20 odstotkov prepričanih vernikov. Potem je večina, ki niso povezani s Cerkvijo in se ne udeležujejo cerkvenega življenja, svoje otroke pa vseeno dajo krstiti in pošiljajo k verouku. Prav slednjim bi morala Cerkev po Rodetovem prepričanju posvečati največ pozornosti.
Nazadnje pa je po oceni kardinala 10 do 15 odstotkov bolj ali manj na staro partijo čustveno vezanih ljudi, ki so sovražno in agresivno razpoloženi do Cerkve, jo nenehno napadajo v medijih in ji neprestano očitajo njene napake. "Veliko jih je zaposlenih v medijih, v politiki, šolstvu in kulturi. To so ljudje, ki najbolj krojijo slovensko kulturo in ustvarjajo atmosfero, v kateri živimo. Ateistično atmosfero," dodaja.
Glede zapletov pri obisku premiera Pahorja v Vatikanu je Rode povedal, da je vatikansko razpoloženje ob Pahorjevem obisku po njegovem mnenju narekovalo predvsem imenovanje Aleša Guliča na čelo urada vlade za verske skupnosti.
"Gulič je bil v očeh vernikov vendarle simbol boja proti Cerkvi. Vselej na barikadah, kadar je bilo treba napasti Cerkev. Bil je proti vatikanskemu sporazumu, proti Šturmovemu zakonu o verski svobodi, češ da privilegira Cerkev. Ni čudno, da so verniki v vladni odločitvi videli provokacijo. Celo poskus ponižati Cerkev, razkazovanje moči, češ, kaj nam pa morete," je še menil Rode.
Ob tem je spomnil, da se je obisk v Vatikanu vendarle "dobro končal, z obljubami, da bo vprašanje sedeža nunciature rešeno v enem mesecu, pa tudi glede ustanovitve vojaškega ordinariata".