Anketi RTVS in Pop TV napovedujeta padec pokojninske reforme na referendumu, med strankami pa je je še vedno v vodstvu SDS pred SD. V obeh anketah je DeSUS na tretjem mestu. Slabo v anketi nacionalke kaže tudi zakonu o delu na črno, ki mu prav tako grozi zavrnitev na referendumu, bolje pa zakonu o arhivih, kjer so podporniki zakona v rahli prednosti pred nasprotniki.
Referendumske muke vladeNegativno razpoloženje proti pokojninski reformi in zakonu o delu na črno se povečuje, je pokazala anketa, ki jo je za RTVS opravila Mediana. Proti pokojninski reformi bi tako na referendumu glasovalo 54,2 odstotka vprašanih (prejšnji teden 50,7), proti zakonu o delu na črno pa 64,1 odstotka (prejšnji teden 55,3). Med strankami še naprej vodi SDS.
Pri pokojninski reformi se je sicer rahlo povečal delež tistih, ki pravijo, da bodo na referendumu 5. junija reformo podprli. Tako jih pravi 35,8 odstotka vprašanih (prejšnji teden 34,8 odstotka). Neodločenih je še 10 odstotka vprašanih (prejšnji teden 14,5 odstotka).
Najslabše v tem trenutku kaže zakonu o delu na črno, kjer se zmanjšuje tudi število tistih, ki so še prejšnji teden rekli, da bi zakon podprli. Tako bi zakon ta teden podprlo le še 21,8 odstotka vprašanih (pretekli teden 26,7 odstotka), proti pa bi bilo, kot že rečeno, 64,1 odstotka vprašanih. Neopredeljenih je še 14,1 odstotka vprašanih (pretekli teden 18 odstotkov).
Nasprotno pa vlada bitko v tem trenutku dobiva pri zakonu o arhivih, kjer se je glede na pretekli teden tehtnica prevesila v korist podpornikov zakona. Tako novelo zakona, s katero bi lahko Arhiv RS zaprl del arhivov nekdanje SDV, podpira 34,6 odstotka vprašanih (prejšnji teden 34,2 odstotka), nasprotuje pa ji 34,1 odstotka vprašanih (prejšnji teden 36,4 odstotka). Število neopredeljenih se pri tem zakonu tudi ta teden giblje okoli 30 odstotkov.
Vseh treh referendumov se namerava udeležiti 53,8 odstotka vprašanih, medtem ko 4,8 odstotka še ne ve, ali se jih bo udeležilo ali ne.
51,1 odstotka volivcev tudi že ve, kako bo glasovalo na vseh treh referendumih. 16,6 odstotka se jih bo o tem odločilo po ogledu javnih soočenj in predstavitev mnenj, 11,8 odstotka pa na podlagi poročanja medijev.
Na lestvici priljubljenosti strank še naprej vodi SDS, ki bi jo volilo 18,4 odstotka vprašanih (enako kot pred enim tednom). Na drugem mestu je s 14 odstotki SD (pretekli teden 12,9 odstotka). DeSUS bi dobil 7,4 odstotka glasov (6,1 odstotka), LDS 5,3 odstotka (5,6 odstotka), SLS 4,2 odstotka (pet odstotkov), SNS 4,1 odstotka (7,3 odstotka), NSi 3,1 odstotka, Zares pa 1,6 odstotka.
Glede vprašanja, ali naj Slovenija državam EU, ki so se znašle v finančnih težavah, pomaga s posojilom, je 73,3 odstotka volivcev prepričanih, da jim Slovenija posojila ne bi smela dati, 20,6 odstotka pa se s posojilom strinja. 67,5 odstotka vprašanih meni, da je najpomembnejši argument proti pomoči ta, ima Slovenija že dovolj svojih težav.
Inštitut za raziskovanje trga in medijev je telefonsko anketo za Radiotelevizijo Slovenija (RTVS) opravil med 16. in 19. majem, odgovarjal pa je 701 vprašan.
Izpad Pahorja
Če bi bil referendum danes, bi pokojninsko reformo podprlo slabih 37 odstotkov, proti pa bi bilo 44 odstotkov vprašanih, kaže majska anketa Vox populi, ki jo za časnik Dnevnik in POP TV opravlja agencija Ninamedia. Najbolj priljubljen politik ostaja predsednik Danilo Türk, na volitvah pa bi zmagala SDS, poroča POP TV.
Da vlada dela uspešno, je v anketi, ki jo je Ninamedia izvedla med 700 anketiranci, odgovorilo le slabih 15 odstotkov vprašanih, skoraj 80 odstotkov pa jih je prepričanih, da je neuspešna.
Med strankami še vedno vodi SDS z 22,9 odstotka glasov, na drugem mestu je SD z 11,2 odstotka glasov. Tretji je DeSUS (6,6 odstotka), četrti SLS (4,4 odstotka), sledijo pa LDS (4,1 odstotka), SNS je padel na šesto mesto (3,6 odstotka), zadnje mesto je tudi tokrat pripadlo Zaresu (2,2 odstotka).
Na lestvici najbolj priljubljenih politikov tudi ta mesec vodi predsednik Danilo Türk, ki so mu sodelujoči v anketi v povprečju dali oceno 3,70. Drugi je evropski komisar Janez Potočnik (3,52), tretja je ministrica za obrambo Ljubica Jelušič (3,25), četrti je predsednik SLS Radovan Žerjav (3,14), peti je evropski poslanec Lojze Peterle (3,03), šesti je minister za zdravstvo Dorjan Marušič (2,97), sedmi je predsednik stranke DeSUS (2,93), osmi pa minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari (2,87). Prav vsi so na lestvici v primerjavi s preteklim mesecem dobili boljšo oceno.
Deveti je predsednik DZ Pavel Gantar (2,94), deseti je ljubljanski župan Zoran Janković (2,81). Predsednik SDS Janez Janša je na 15. mestu (2,67), predsednica LDS in ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal (2,50) je 19., predsednik Zaresa in minister za visokošolstvo Gregor Golobič pa je je 20. (2,37). Premier Boruta Pahor je izpadel iz lestvice 22. najbolje ocenjenih politikov, še poroča POP TV.