Generalmajor Geder svari: Ocena, da Slovenije nihče ne ogroža, je malo podcenjena

Načelnik generalštaba je v pogovoru komentiral aktualno problematiko, vezano na usposobljenost, kadrovsko stanje, ukrepe za povečanje konkurenčnosti, potrebna sredstva in mednarodne dejavnosti Slovenske vojske (SV). Gederja je vlada na čelo generalštaba imenovala po neuspešnem preverjanju usposobljenosti bataljonske bojne skupine po standardih Nata Creval.

Eden njegovih prvih ukrepov je bil zato menjava poveljnika neuspešnega polka in njegovega namestnika. Na osrednjem vadišču SV na Počku se tako te dni že usposablja ponovno sestavljena bojna skupina. Preverjanje njene usposobljenosti po standardih Creval pa bo predvidoma konec junija, je pojasnil.

Geder se je že kmalu po nastopu funkcije moral soočiti tudi z očitki o pomanjkljivi oborožitvi ladje Triglav, ki v petek potuje na mednarodno operacijo Sophia v Sredozemskem morju. Kot je zatrdil, ladja potuje na misijo humanitarnega tipa, zato je nanjo pripravljena. Na operaciji Sophia namreč raketnih sistemov in topov, ki ne delujejo, ne bodo potrebovali, je pojasnil in dodal, da v prihodnje načrtujejo obnovo.

Menjava topov na ladjah ni enostavna zadeva, gabariti in teža morajo biti primerni, saj se sicer spremenijo karakteristike plovnosti ladje. Zato je treba narediti študijo, kaj trenutno obstaja na tržišču in kaj je primerno za ladjo. To bo po njegovih napovedih končano še ta mesec, nato bo postopke nabave nadaljevalo ministrstvo.

Kljub nezavidljivemu kadrovskemu stanju v vojski Geder vztraja pri cilju dopolnitve vojske, v kateri bi bilo 8000 pripadnikov stalne sestave in 2000 pripadnikov pogodbene rezerve. To je za profesionalno vojsko, ki jo Slovenija potrebuje, da bi lahko zadostila ambicijam, po njegovih besedah minimalno število.

Ambicij pa si vojska po njegovih besedah ne določa sama. Ambicije vojske določajo z zakoni, mednarodnimi in bilateralnimi sporazumi, s sporazumi z zavezništvom, je pojasnil. "Problem pri nas je, da so ambicije previsoke, vlaganje v SV pa prenizko. In ta razlika je prevelika," je poudaril.

Če bo povečanje vojaških plač ustrezno in bo ustrezalo trgu delovne sile, če bodo primerne tudi ugodnosti za profesionalne vojake, se bo interes za SV povečal, je dejal. Geder se pri tem sklicuje na stališča parlamentarnih strank, ki so ocenile, da vsaka normalna država mora imeti vojsko in da bo vanjo treba vložiti določena sredstva, da bi bila vojska takšna, kakršno predpisujejo predpisi, državni zbor in vlada.

Da bi izboljšali konkurenčnost vojaškega poklica, pa izboljšanje plač ne bo dovolj. Med bistvenimi cilji je po njegovih besedah dokončanje leta 2004 začete profesionalizacije SV. Prav tako Geder zagovarja izvzem vojske iz enotnega plačnega sistema javnega sektorja.

Obenem se bo pri ustvarjanju pogojev za večji interes mladih za vojaški poklic ukvarjati z izzivi vodenja, motivacije in bojne usmerjenosti vojske. "Vojska mora biti bolj bojno usmerjena, da ne bodo prevladovale sekundarne naloge. Te so sicer bolj simpatične za javnost, a ob tem so zanemarjene primarne naloge, zaradi katerih vojska v bistvu obstaja, torej zaradi bojevanja," je poudaril.

Na interes za vključitev v SV gotovo ne vpliva pozitivno niti javno izpostavljanje slabih letnih ocen pripravljenosti vojske v zadnjih letih. Pri tovrstnih pojasnjevanjih je dobro videti celoto, ne le posameznih segmentov. Kot je dejal, v nekaterih državah ocene pripravljenosti skušajo vsaj do neke mere zadržati zase.

Levji delež odgovornosti za oceno pripravljenosti SV, ki je bila v zadnjem poročilu generalštaba ocenjena kot nezadostna za delovanje v vojni in dobra za delovanje v miru, sicer Geder pripisuje pomanjkanju virov. Ocena je namreč negativna zaradi negativne ocene podpoglavij, ki se nanašata na opremljenost in kadrovski položaj SV.

Geder je spomnil, da je aktualna vlada sicer nominalno zaustavila trend padanja sredstev za obrambni resor. Vendar pa to po njegovih besedah še ne zadošča za eno večjih investicij, ki SV čaka v prihodnjih letih, za katero se je Slovenija zavezala tudi kot članica Nata. Gre za vzpostavitev dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin do leta 2023 oz. 2025, za kar bi potrebovala 1,2 milijarde evrov.

Napovedal je, da bodo prihodnji vladi do septembra predlagali korenite spremembe. Če jih ne bo podprla, je pričakovanje, da bomo obe bojni skupini vzpostavili v predvidenih rokih, nerealno tako zaradi pomanjkanja finančnih kot zaradi kadrovskih virov.

Ocene, da je omenjena investicija nepotrebna, češ da nas nihče ne ogroža, je Geder zavrnil. "Ocena, da nas nihče ne ogroža, je malo podcenjena," je dejal. Ob tem je spomnil na ocene EU in Nata, da se situacija v Evropi in njeni okolici resno zaostruje.

Ker je Slovenija sestavni del Evrope, se ta ocena po njegovih besedah verjetno nanaša tudi na nas. "Slovenija je del teh nevarnosti preizkusila v migrantski krizi, upam pa, da še kakšnih težjih preizkušenj ne bo treba preizkusiti. To vsi upamo, vojsko pa moramo imeti pripravljeno tako, da bo pripravljena na različne vrste obrambno varnostnih izzivov - vojsko pripravljamo v miru za krizne razmere," je dejal.

Poleg migracij in terorizma so po njegovih ocenah največje grožnje tudi nesporazum velesil z vzhodnimi sosedami. "Če se bo ta zgodba zaostrila, verjetno Slovenija ne bo izvzeta kot članica EU in Nata," meni.

Geder se ni posebej opredelil do upravičenosti napada ZDA in zaveznic na položaje sirskega režima, povezane s kemičnim orožjem. Je pa poudaril, da je Slovenija sestavni del zavezništva. "Mislim, da je danes uporaba kemičnega orožja nad civilnim prebivalstvom nezaslišana krutost. Pričakovati je, da svet tega ne bo prenesel s popolno mirnostjo," je dejal.

Z ministrico za obrambo, ki opravlja tekoče posle, Andrejo Katič po Gederjevih besedah sodelujeta skladno s predpisi in dobro. Meni, da bo tako tudi ostalo. O tem, kakšnega obrambnega ministra bi si želel v prihodnje, pa je dejal, da takšnega, ki bo podpiral vojsko, jo razumel in ji zagotavljal politični mir.

Način imenovanja in razreševanja načelnika generalštaba je po njegovem mnenju primeren. Gre pač za delovno mesto, ki je vezano na ministrico oz. ministra in na vlado. Vlada ima torej vso pravico, da razreši ali imenuje načelnika, ki mu najbolj zaupa. "Če je načelnik dovolj strokoven, lahko paše v vse politične strukture. Od načelnika se ne zahteva politično opredeljevanje, ampak strokovnost," je pojasnil.

Zase sicer Geder, ki vojaško uniformo nosi že 36 let, pravi, da ga je pri tem ohranila ljubezen do tega poklica, do vojske. "Tu sem se našel. Kljub svojim letom še nisem izgubil optimizma in želje po napredku, po izboljšanju, po tem, da bi ustvarili profesionalno vojsko, kakršno si Slovenija zasluži," je za STA še dejal Geder.