Med razlogi, zakaj v Sloveniji ni več tujih naložb, je minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari omenil majhno tržišče, neugodno institucionalno okolje in odpor med nekaterimi skupinami do tujih naložb.
Kot največje pomanjkljivosti konkurenčnosti slovenskega gospodarstva je izpostavil padanje tržnih deležev Slovenije na tujih tržiščih, naraščajoče stroške dela, trg dela, ki ne ustvarja novih kakovostnih zaposlitev, slabo korporacijsko upravljanje, skoraj onemogočen dostop gospodarstva do posojil in pa številne administrativne ovire. Vse to otežuje tudi prihod tujih vlagateljev v Slovenijo.
Opozoril je, da Slovenija iz javnih sredstev preprosto ne bo mogla zagotoviti financiranja vseh razvojnih investicij in načrtov, zato bo treba ob povečanju učinkovitosti javne porabe resneje pristopiti k javno-zasebnemu partnerstvu in sprostiti zasebno pobudo.
Dejal je tudi, da je Slovenija očitno ušla iz krize, če "ljudje v anketah pravijo, da živijo dobro ampak, da se ne strinjajo s politiko vlade."
Predsednica upravnega odbora SKB banke Cvetka Selšek v tujih naložbah vidi predvsem dopolnilo domačim naložbam za višjo rast bruto domačega proizvoda. Pri tujih naložbah je treba biti po njenih besedah pragmatičen in iz investicij potegniti koristi, še zdaleč pa ne razprodati premoženja.
Slovenija po njenih besedah za svoj razvoj potrebuje svež kapital in tega v Sloveniji preprosto ni dovolj. To ogroža poslovanje podjetij in dejavnost bančnega sektorja. Poleg tega vidi v tujih naložbah priložnost za prevetritev poslovnih praks in spodbudo za razvoj pravega tržnega okolja z odgovornimi lastniki, ki bodo terjali visok donos na vloženi kapital.
Slovenijo tujci v mnogočem zelo spoštujejo in cenijo, vendar pa jih odbija zelo slab odnos do tujih vlagateljev, pravi Selškova in opozarja na nekatere primere poskusov tujih naložb, kjer se je Slovenija izkazala za neverodostojno. Zaradi tega je zaupanje vanjo upadlo.
Prizadevala si bo, da se nekaj tujih neposrednih naložb, za katere meni, da bi se morale uresničiti, izpelje na ustrezen in pregleden način ter tako okrepi zaupanje tujih vlagateljev v Slovenijo.
Predsednik uprave Kapitalske družbe Borut Jamnik je prav tako prepričan, da je treba v Sloveniji izpeljati nekaj uspešnih in preglednih prodajnih postopkov, da se okrepi zaupanje mednarodne skupnosti vlagateljev.
Pri tem je na primeru slovenskih državnih obveznic opozoril, da je skupina tujih investitorjev, ki kupuje slovenski državni dolg, izjemno majhna, zato ima lahko vsaka izguba zaupanja v državo zelo hitre in korenite posledice, ki se bodo poznale na celotnem gospodarstvu.
Predsednik ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji Tomaž Lovše Slovenijo vidi kot deželo priložnosti za tuja vlaganja, vendar pa mora narediti domačo nalogo. To v Sloveniji po njegovih besedah pišemo predolgo. Lovše vseeno opozarja, da imata Slovenija in njen dosedanji razvojni model številne prednosti in svetle točke ter da vse ni tako črno, kot se zdi.
Skrbi ga trenutna blokada potrebnih strukturnih reform, ki bi morale biti projekt celotne politike. Ker se boji posledic reformnega neuspeha, pričakuje delujočo in odločno vlado, kratko časovnico za sprejem reform, konstruktivno delovanje opozicije pri velikih projektih ter podporo v smeri nekaj uspešnih tujih naložb, ki bodo privabile nove.
Gaspari je kot težavo pri sprejemanju potrebnih reform izpostavil tudi slovensko mentaliteto, ki preprosto ne kaže volje za spremembe. Za resne reforme v Sloveniji je zato po njegovih besedah potrebna tudi sprememba v razmišljanju ljudi.
Predsednica slovensko-nemške gospodarske zbornice Gertrud Ratnzen je opozorila, da je Nemčija v preteklih letih pravočasno sprejela potrebne reforme in si tako ob izhodu iz sedanje krize zagotovila boljši položaj ter ob močni blagovni znamki države in uspešnem izvoznem gospodarstvu dosega zelo dobre rezultate.