Gaspari: V Sloveniji ni vse tako črno

Splošni gospodarski kazalniki, izvoz, industrijska proizvodnja in inflacija se izboljšujejo in ni vse tako črno. Ker pa je negotovost v Evropi večja kot v začetku leta in se lahko zgodi preobrat navzdol, mora Slovenija ohraniti prožnost in opraviti nekaj robustnih nalog, je v pogovoru za Finance povedal razvojni minister Mitja Gaspari.

Med temi nalogami Gaspari, ki poleg nalog ministra za razvoj in evropske zadeve začasno opravlja tudi dolžnosti ministra za gospodarstvo, navaja zadržanje javnega dolga pod nadzorom, stabilizacijo finančnega sistema, vendar ne z vzpostavitvijo državne slabe banke, in skrb za to, da se ne posega preveč v davčni sistem, ki je po njegovih besedah stabilen.

V tej luči napovedi SDS oziroma natančneje Andreja Širclja iz strokovnega sveta največje opozicijske stranke o prepolovitvi stopnje davka na prihodek podjetij in istočasno znižanje javne porabe v deležu bruto domačega proizvoda (BDP) za 1,5 odstotne točke označuje za "goloba na strehi in ne vrabca v roki".

"Obljubljati prepolovitev stopnje davka na dobiček, ki je sedaj evropsko primerljiv, in dodajati visoke selektivne naložbene olajšave - to ne bo privabilo vlagateljev," pavi Gaspari, ki obenem opozarja, da to ni fiskalno vzdržno.

Glede znižanja javne porabe pa meni, da so napovedi o znižanju porabe za skoraj milijardo evrov z znižanjem zaposlenosti in plač drzne. Kot opozarja, sindikati namreč nasprotujejo že interventnemu zakonu, ki zgolj zamrzuje zaposlovanje in plačno maso.

"Če ne bo spremembe ustave, bodo sledili referendumi in razmeroma majhna večina bo odločala o vsem. To se bo dogajalo vsaki vladi," pravi Gaspari.

Minister pojasnjuje, da se je zahtevana donosnost na dolgoročne slovenske državne obveznice po junijskem padcu pokojninske reforme na referendumu zvišala za 200 bazičnih točk. Pri tem spominja, da je na to pred referendumom opozarjal, pa se je njegove besede označevalo za grožnjo.

"Percepcija trga o nas je: nujnih strukturnih reform nismo zmogli speljati ter s tem znižati javnofinančnega primanjkljaja in obrzdati dolga, zato je vlaganje v naše papirje bolj tvegano in moramo plačati več," pravi Gaspari, ki vseeno meni, da ima Slovenija v tej fazi še dovolj časa, da z dialogom v DZ doseže "pametne spremembe".

Minister meni, da bi bilo moč ugled Slovenije na finančnih trgih izboljšati s sprejemom novega zakona o javnih financah, predlog katerega bo vlada v DZ poslala septembra in ki predvideva zgornjo mejo za javni dolg pri 45 odstotkih BDP ter za poroštva pri 13 odstotkih BDP.

Gaspari se je dotaknil tudi načrtovane druge dokapitalizacije NLB. Ta po njegovem prepričanju ne sme zaostriti javnofinančnih razmer. Zanj ni alternative sklepu vlade, da se za dokapitalizacijo poišče zasebno rešitev, saj bi nova državna dokapitalizacija zvišala strukturni javnofinančni primanjkljaj, kar pa je nedopustno.

Glede treh milijard evrov vlog, ki jih ima država v poslovnih bankah, je Gaspari pojasnil, da je denar v bankah naložen po tržni in ne subvencionirani obrestni meri, tako da ne gre za nobeno sanacijo bank.

Glede sprejemanja strategije za upravljanje kapitalskih naložb države je Gaspari dejal, da trenutni predlog predvideva odločno preveč strateških naložb, predlog pa ne odgovarja niti na vprašanje, kje bosta ob določitvi strateških naložb sredstva za poplačilo obveznosti dobila Kad in Sod. Strategijo bo zato treba napisati še enkrat.

Gaspari ne razmišlja o usodi vlade in nadaljnjemu poteku dogajanja na političnem področju. Naloge na ministrstvu gospodarstvo naj bi korektno opravljal do septembra in v državnozborsko proceduro vložil še predlog zakona o razvojnemu načrtovanju.