Gaspari straši: Brez pokojninske reforme smo na poti Grčije

S pokojninskim sistemom je podobno kot z visokim pritiskom. Nič se ne čuti, potem pa nenadoma pride kap, je v pogovoru za Mladino ponazoril minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari. Ker se nam življenjska doba vsakih deset let podaljša vsaj za 2,5 do tri leta, je nemogoče govoriti, da ne bomo delali dlje, je dejal.

Ljudje po Gasparijevih besedah ne razumejo, da pri pokojninski reformi ne gre za enkraten problem. Z vsakim letom, ko čakamo, se grba povečuje, je opozoril. "Ta strošek za pokojnine ne bo izginil, ampak bo postopoma naraščal in slabil ožilje, ki omogoča normalno gospodarsko delovanje države. Na koncu lahko nastane tako velik problem kot v Grčiji in še kje," je posvaril.

Ob tem je opozoril, da tisti, ki danes hitijo v upokojitev, pozabljajo, da si v bistvu izbirajo nižjo raven pokojnin, kot če bi v zaposlitvi zdržali še leto ali dve in se potem upokojili po novi ureditvi. "Ne trdim, da je zakon v celoti idealen. Je pa sprememba v pravo smer," je menil o novem pokojninskem zakonu, o katerem bomo junija odločali na referendumu.

Gaspari je še ugotovil, da bomo imeli v naslednjih 20 letih približno enako ali celo nekoliko manjše število zaposlenih kot danes. Če torej ne bomo spremenili usklajevanja plač in pokojnin, bodo morali biti ti zaposleni izjemno produktivni, kar bo nujno zahtevalo strukturne spremembe v panogah, ki ustvarjajo dodano vrednost, je sklenil.

Glede gospodarskega stanja je Gaspari optimist. "Registrirana brezposelnost je res visoka, a hkrati poslušamo veliko zgodb o močni sivi ekonomiji," je dejal in sklepal, da ljudje torej vzporedno z uradno ekonomijo najdejo delo, ki jim omogoča boljše preživetje od tega, kar kažejo formalni znaki o brezposelnosti.

Da je tako veliko podjetje, kot je SCT, v fazi prisilne poravnave oz. blizu stečaja, je po njegovem mnenju po eni strani krivda lastnikov, ki so, kot kaže, zapravili velik del kapitala, ki so ga imeli na voljo, ali pa so ga morda uporabili na način, ki podjetju ne koristi. Očitno je, da menedžment ni zmogel zadržati nekaterih velikih projektov, je dejal in menil, da morajo gradbena podjetja posle iskati predvsem sama.

Gaspari je zanikal, da bi bila Slovenija še vedno globoko v krizi. "Gospodarska rast bo letos po moji oceni višja od uradno napovedane," je napovedal. Če se bo gradbeništvo v svojem padcu umirilo - in po njegovem mnenju ni razloga, da se ne bi -, je skoraj prepričan, da bo letošnja rast bližje 2,5 odstotka kot pod dvema odstotkoma. To pa je v EU že rast, ki ni več tako zelo zanemarljiva, je dejal.

Na vprašanje, kako skrb zbujajoča je v Sloveniji dinamika rasti javnega dolga, je Gaspari odgovoril, da toliko, da je predlagal, da mora biti zgornja omejitev za rast javnega dolga 45 odstotkov BDP.

Gaspariju je blizu ideja, da bi imela NLB dva pomembnejša lastnika, ostalo lastništvo pa bi bilo razpršeno. Trenuten položaj s povečanjem državnega lastništva v NLB je lahko po njegovih besedah zgolj začasen in je bolj posledica okoliščin kot pa premišljene odločitve. "Ne morem pa enako reči za NKBM. Predvsem ne vidim nobenega razloga za tretji bančni steber," je dejal.

Glede prodaje Mercatorja Gaspari meni, da bo treba te delnice prodati, bi pa bilo dobro, da bi se jih prodalo v paketu in predvsem ne nekomu, ki je vertikalno podjetje od proizvodnje do trgovine, pač pa enemu od evropskih trgovcev. Banke se bodo morale navaditi, da se morajo poleg osnovnega posla, ki se mu reče kreditiranje, začeti ukvarjati tudi s t. i. projektnimi posli, je še dejal.