Predsednik DZ Pavel Gantar nadaljuje rušenje slovenskega ustavnega in pravnega reda, meni vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko. Gantar po njegovem noče sklicati izredne seje DZ o spornem kreditiranju družb iz sistema Ultra "samo zato, da preprečuje razpravo o privilegiranem položaju predsednika svoje stranke Zares, ministra Gregorja Golobiča".
Predsednik DZ Gantar je v četrtek podpisnike zahteve skupine poslancev s prvopodpisanim Tankom za izredno sejo o sumu klientelističnega in koruptivnega financiranja gospodarskih družb oz. neustrezno zavarovanih kreditih, obvestil, da seje ne bo sklical, če zahteve ne bodo dopolnili v skladu z mnenjem zakonodajno-pravne službe.
Kot je pojasnil Gantar, DZ ni pristojen za obravnavo v delu, v katerem podpisniki zahteve za izredno sejo zatrjujejo "sum klientelističnega in koruptivnega financiranja gospodarskih služb, katerih lastniki so nosilci javnih funkcij". Klientelizem, navajajo v zakonodajno-pravni službi, je namreč nedoločen in pravno neopredeljen pojem. Predlagani sklep, kot so ga oblikovali v SDS, bi bil v primeru sprejema neizvršljiv.
Tanko v Gantarjevi odločitvi vidi zlorabo funkcije predsednika državnega zbora, zavrnitev, ki se sklicuje na nedoločnost pojma klientelizma, pa označuje kot smešno. Vodja poslancev največje opozicijske stranke namreč poudarja, da je DZ po predhodnih mnenjih zakonodajno-pravne službe samo v tem mandatu že odredil pet preiskovalnih komisij, ki preiskujejo klientelistična in koruptivna ravnanja nekaterih nosilcev javnih funkcij, "pa doslej nihče ni ugotovil, niti Zakonodajno-pravna služba DZ ne, da je pojem klientelističen nedoločen in pravno neopredeljen".
Kot dodaja, je zanimivo tudi, da Gantar ni zaznal, da klientelizem ni bil nedefiniran pojem v času vodenja komisije za nadzor javnih financ s strani Milana M. Cvikla ali njegovega vodenja preiskovalne komisije v zadevi Patria.
Vodja poslanske skupine SDS je spomnil še, da so v SDS zahtevali sklic izredne seje, ker Banka Slovenije parlamentarni komisiji za nadzor javnih financ junija lani ni hotela poročati v zvezi z ustreznostjo varovanja kreditov, ki jih je NLB odobrila skupini Ultra, s tem pa je Banka Slovenije onemogočila delo komisije in parlamentarni nadzor.
Dolžnosti Banke Slovenije do državnega zbora opredeljujeta tako ustava kot zakon o Banki Slovenije, poudarja Tanko. Ob tem je po njegovih besedah pomembno tudi, da je Ultra javno odvezala NLB molčečnosti, "direktor Ultre pa je bil pripravljen vse novinarje peljati v Ljubljano na ogled dokumentov. Kljub temu pa noben od teh dokumentov ni bil razkrit".