Zavrnitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško bi bila katastrofalna napaka, svari premier Borut Pahor. Na drugi strani lider opozicije Janez Janša meni, da je arbitražni sporazum slab tako za Slovenijo, Hrvaško in Evropsko unijo in ga je zato treba zavrniti.
Bojan Kontič (SD) in Janez Janša (SDS) sta ob začetku današnje izredne seje DZ v imenu predlagateljev poslance pozvala k podpori odloku o razpisu naknadnega zakonodajnega referenduma o uveljavitvi zakona o ratifikaciji arbitražnega sporazuma. Kontič zato, ker gre za pomembno vprašanje, Janša pa zato, da bi sporazum na referendumu zavrnili.
Kot je poudaril Janša, je treba odlok o razpisu referenduma 6. junija podpreti zato, ker je arbitražni sporazum, ki je slab za Slovenijo, Hrvaško in Evropsko unijo, treba zavrniti. Za Slovenijo je po njegovi oceni slab, ker ogroža njen status pomorske države, saj ji odvzema suvereno pravico do razglasitve morskih pasov, ogroža njen stik z mednarodnimi vodami in s tem ogroža njen gospodarski interes in interes Luke Koper. Slab je tudi zato, ker je sprl Slovence in ker pomeni nesorazmerno tveganje.
Za Hrvaško je po oceni Janše slab, ker bi se z njegovo potrditvijo dodatno zapletle njeno vstopanje v EU. Za EU pa je zato, ker bo zapletel širitveni postopek na Zahodno Balkan.
Janša je pri tem pomen referenduma izenačil s pomenom plebiscita na avstrijskem Koroškem, ko je po njegovih besedah Slovenija izgubila enajst odstotkov prebivalstva in ozemlje. "Slovenci se bomo na drugem plebiscitu v zgodovini odločali o svoji meji", je poudaril Janša, ki ocenjuje, da se sedaj "zgodovina žalostno ponavlja".
Janša sicer trdi, da je naknadni referendum predlagal premier Borut Pahor, "potem ko si je premislil in odstopil od predhodnega referenduma", "nesrečna" protiustavna ratifikacija sporazuma v DZ pa je po njegovih besedah primer samo še zapletla. Ker je naknadni referendum še edini način za preprečitev škode, pa so se v opoziciji odločili podpreti razpis referenduma, je dodal. Da je bila ratifikacija v skladu z zakoni oziroma ustavo opravljena z navadno večino, je sicer ponovil predsednik DZ Pavel Gantar, ki je pri tem navedel 86. člen ustave in poslovnik DZ.
Sicer pa je Janša Pahorjevo vlado obtožil, da je ponovila napako pokojnega hrvaškega premiera Ivice Račana, ki sporazuma o meji Drnovšek-Račan iz leta 2001 ni usklajeval s parlamentarnimi strankami, kar je privedlo do njegove zavrnitve v saboru. Enakega ravnanja obtožuje tudi Pahorja, saj naj bi opozicija za podpis sporazuma in o njegovi vsebini izvedela iz tujih medijev. K pripravi sporazuma pa je bilo po njegovih besedah povabljenih le nekaj pravnih strokovnjakov iz Slovenije, ki so v uvodu pomorskega zakonika zapisali, da je Slovenija ozemeljsko prikrajšana država. Isto stališče je oporekal tudi predsedniku republike Danilu Türku, ki naj bi to stališče zapisal v učbeniku o mednarodnem pravu, sedaj pa podpira arbitražni sporazum, "ki gre v to smer".
Zavrnil je še trditve koalicije, da bi se z zavrnitvijo sporazuma na referendumu znova obnovili incidenti na obeh straneh meje. Meni pa, da tudi koalicija ne verjame v dober izid sporazuma. Če bi verjela, namreč ne bi določila, da mora arbitražno sodišče določiti stik z mednarodnimi vodami. To je potrebno samo ob predpostavki, da se meja ne bo končala v mednarodnih vodah, je dodal. Dokaz, da ne verjame v dober izid, pa naj bi bila tudi izredno dolga časovnica presoje arbitražnega sodišča, ki se je premaknila v čas prihodnje vlade.
Kontič je na drugi strani razlog za podporo razpisu referenduma utemeljil z dogovorom predsednikov parlamentarnih strank na sestanku s Pahorjem 26. marca in izrednim pomenom sporazuma. Kljub vsebinskim razlikam glede razumevanja koristnosti oziroma škodljivosti sporazuma med pobudniki referenduma je izpostavil njihovo enotnost glede nujnosti, da končno odločitev o sporazumu sprejmemo volivci.
Kot je poudaril Kontič, pa so zahtevo za referendum podpisali tudi tisti, ki so glasovali ta ratifikacijo sporazuma, torej tisti, ki so "svojo odgovornost v korist Slovenije izpolnili že z glasovanjem o sporazumu", saj so jih argumenti za prepričali, medtem ko se z zahtevo za referendum "nikakor ne želijo odreči odgovornosti in jo preložiti na ramena ljudi". Pričakujejo pa, da jim bodo ljudje na referendumu pritrdili.
Kontič je še poudaril, da v SD sporazum podpirajo, ker se z njim Slovenija v ničemer ne odreka suverenosti in ne avtonomiji. Pri tem je izpostavil, da sporazum zahteva od arbitrov, da upoštevajo mednarodno pravo, pravičnost, dobre sosedske odnose in relevantne okoliščine, rešitev pa mora biti pravična za obe državi. Določa tudi spoštovanje stanje na dan 25. junija 1991 in da noben enostranski dokument po tem datumu nima nobenega pravnega pomena in ne prejudicira razsodbe arbitrov. Kot je povedalo ustavno sodišče, pa tudi ni v nasprotju z ustavo, je dodal.
Poudaril je še, da sporazum nalaga arbitražnemu sodišču, da "določi stik Slovenije z odprtim morjem" in ne da ugotovi, ali ima stik z mednarodnimi vodami. Sporazum pomeni tudi kakovostni presežek vseh dosedanjih dvostranskih dogovorov s Hrvaško, je dodal kot še en argument za podporo sporazumu.
Zavrnitev arbitražnega sporazuma s Hrvaško bi bila katastrofalna napaka, je na seji DZ pred odločanjem o razpisu referenduma o sporazumu poudaril premier Borut Pahor. S potrditvijo tega "kapitalnega političnega vprašanja" pa bi po njegovem mnenju zaščitili vitalne interese Slovenije, izboljšali odnose s Hrvaško ter okrepili vpliv in ugled države.
Največja napaka, ki jo Slovenija lahko stori, je, da zavrne dober sporazum, tvega politične konflikte in okrni ugled države, je poslance nagovoril Pahor. Kot pravi, bi bila glavna napaka, če bi ostali pri sedanjem stanju. Po 19 letih od osamosvojitve obeh držav pa imamo njegovih besedah sporazum, ki bo zaščitil vitalne interese države ter odpravil najtežje vprašanje, ki je ostalo med državama.
Zavrnitev sporazuma bi bila po njegovih besedah katastrofalna napaka. V tem primeru se Hrvati ne bodo veliko pritoževali, meni premier, ki je prepričan, da ga Hrvaška nikoli ne bi podpisala, "če ne bi gorela rdeča luč pred vstopom v EU". Če sporazum ne bo potrjen, bo Hrvaška rešena skrbi, ko je morala pristati na določilo, da bo Slovenija dobila stik z odprtim morjem, še poudarja Pahor.
Glavna napaka bi bila tudi, da bi ohranili sedanje stanje, še opozarja premier. "Če bomo ostali v sedanji situaciji, bo na primer mejni prehod v Sečovljah ostal tam, kjer je," je dejal. Poleg tega bi nadaljevanje sedanjega stanja državi oddaljilo od rešitve, povečalo možnosti za incidente ter večje ali manjše konflikte, resno pa bi bilo načeto tudi zaupanje med državljani obeh držav.
Določitev meje med državama pa je po Pahorjevem mnenju pomembna tudi za celotno mednarodno skupnost, saj državi ležita ob občutljivem območju Jugovzhodne Evrope.
Potrditev arbitražnega sporazuma bi tako po mnenju premiera zaščitila vitalne interese Slovenije, izboljšala odnose s Hrvaško, okrepila vpliv v regiji, pridobila ugled države, ki najtežje probleme rešuje na miren način ter spet postala zgled državam v regiji. "Imamo priložnost, ki se redko ponudi: da glasujemo za sporazum, ki prinaša pošteno rešitev glede določitve meje, odpravlja star problem in dviguje status in vpliv Slovenije," je prepričan premier.