Revija Reporter
Slovenija

Fotografije z diktatorjem Titom, Janša pa politik, ki razdvaja

Biserka Karneža Cerjak

10. nov. 2016 6:46 Osveženo: 10:02 / 09. 8. 2017

Deli na:

Kako nas vidijo tujci z vodnikom The Slovenia Book?

O tem, da je Slovenia Book – Top 100 Destinations z izborom stotih najljubših krajev v Sloveniji ter opisi več kot tisoč posameznih znamenitosti Slovenije v angleščini dober vodnik za tujce, ni dvoma.

Zagotovo je bilo vanjo vloženega veliko truda, če vemo, da so jo štirje tuji novinarji in pisatelji, Yuri Barron iz ZDA, John Bills iz Walesa, Will Dunn iz Velike Britanije in James Cosier iz Avstralije, vsi živijo pri nas, napisali po sedmih letih raziskovanja Slovenije po dolgem in počez. Po dobrem letu je v prodaji že druga izdaja knjige, v njej je na stotine vrhunskih fotografij, pred vsakim poglavjem o posamezni regiji je uporaben zemljevid …

Ali bi nas lahko ob tako odličnih kritikah, ki so bile izrečene ob prvi in drugi izdaji, lahko karkoli zmotilo? Sploh zato, ker je vodniku dodan izjemno prijazen uvodni zapis predsednika republike Boruta Pahorja, sledijo intervjuji z znanimi Slovenci, med njimi z etnologom dr. Janezom Bogatajem …

Vse lepo in prav, toda ali se v tako »odličnem« vodniku, s katerim se Slovenci predstavljamo tujcem, ni mogoče izogniti pristranskim, motečim zapisom o minulih dogodkih, spornemu izboru desetih ključnih spominkov ter neustreznemu izboru posameznih fotografij? Morda bi o tem lahko več kot avtorji povedala oblikovalca Radomir Lazović in Miloš Mickey Lazović?

Že na začetku, kjer so predstavljene osnovne informacije o Sloveniji, zbudi pozornost kratek slovenske politike. Eden izmed avtorjev je namreč zapisal, da je na predčasnih volitvah leta 2011 znova prišla do moči konservativna stranka nekdanjega predsednika vlade Janeza Janše ter ob tem predstavil Janšo kot politika, ki razdvaja.

V kratkem poglavju o slovenski zgodovini sledi novo presenečenje z izborom fotografij. Med portretom slovenskega pesnika Franceta Prešerna na eni in slovenskega generala Rudolfa Maistra na drugi strani, je fotografija komunističnega diktatorja Josipa Broza Tita, ob katerem sedi angleška kraljica Elizabeta, nad to fotografijo pa je fotografija evropske zastave.

Glede na to, da vsi štirje avtorji živijo v Sloveniji, verjetno vedo, da fotografije z diktatorjem Titom ne sodijo v ožji izbor prikaza slovenske zgodovine, zato jih lahko kvečjemu razumemo kot provokacijo, tako kot fotografijo jugoslovanske zastave, ki naj bi z drugimi predmeti iz nekdanje Jugoslavije sodila v izbor desetih (?) najbolj priljubljenih slovenskih spominkov.

A vse omenjeno nas ne more tako presenetiti, kot nas lahko poglavje o Velenju, »mladem mestu umetnosti in kulture«. Na uvodni fotografiji je spomenik Josipa Broza Tito, v kratkem zapisu o Titovem trgu lahko še izvemo, da je Titov spomenik, ki stoji na tem trgu, največji na vsem svetu.

Ironija usode je, da spomenik stoji v rudarskem mestu, kjer so se vedno zavzemali za reševanje v rudniku ujetih rudarjev, medtem ko je komunistični režim v času Josipa Broza Tita prav v rudnikih izvajal najhujše zločine.