FOTO: Mogočni grad Rihemberk bo letos sprejel obiskovalce

Zaščiten je kot spomenik državnega pomena, a je kot državna lastnina dolgo propadal. Leta 2013 ga je kulturno ministrstvo brezplačno preneslo na občino Nova Gorica in po obnovi bo končno na ogled obiskovalcem.

Letos bodo namreč na Rihemberku začeli obnovitvena dela in ga predvidoma že poleti odprli za obiskovalce. Grad namreč zaradi nevarnih zidov in lukenj že več let ni dostopen za obiskovalce.

Celotna obnova naj bi stala okoli osem milijonov evrov, ki jih bo občina poskušala pridobiti iz različnih virov, je za STA povedala strokovna sodelavka novogoriške občine Nataša Kolenc.

Lani so že uredili varne dostopne poti do gradu, zavarovali so tudi nevarna območja na območju zidov in strehe, kjer je nevarno za padce. Letos je predvideno še čiščenje gradu in okolice ter ureditev informacijske točke, ki bo v pomoč upravljavcu oziroma organizatorju obiskov, je povedala vodja novogoriške projektne pisarne Andreja Trojar Lapanja.

Grad, ki ima kljub mogočni zunanji podobi le 1500 kvadratnih metrov uporabnih površin, naj bi v prihodnosti postal kulturno, naravoslovno in turistično središče tega dela Primorske ter prostor za razmišljanje in ustvarjanje. Dela poslopja sicer ne bodo obnovili, saj so se tam med drugim naselili netopirji, ki v gradu gnezdijo od aprila do septembra.

Že od prazgodovine je bila na območju gradu utrdba, ki je varovala dostop na Kraško planoto in naprej do morja, po drugi strani je omogočala nadzor prometa po delu Vipavske doline. Konec 12. stoletja pa so goriški ministeriali s Tirolskega, gospodje Rihemberški, tam zgradili romanski obodni grad. V prvi polovici 13. stoletja so ga goriški grofje dodatno utrdili.

Novi lastniki Habsburžani so dva obzidna pasova s stolpi najprej v začetku 16. stoletja pozidali v poznogotskih in nato v drugi polovici istega stoletja v renesančnih oblikah. Dokončno podobo je gradu dala rodbina Lanthieri, ki ga je dobila leta 1626.

Med prvo svetovno vojno je bila v grajskem poslopju zasilna bolnišnica, med drugo svetovno vojno pa so ga partizani po zavzetju zažgali in minirali. Po vojni ga je začela obnavljati zavezniška vojaška uprava, po priključitvi Primorske k matični domovini pa je bil nacionaliziran. Šele v 60. letih je bil deležen prvih obnovitvenih del.

V preteklih arheoloških izkopavanjih so bile na območju dokazane poselitve v prazgodovini, poznoantičnem času in v srednjem veku s stavbnimi ostalinami in predvsem s keramičnimi najdbami.