Novinar Bojan Požar je na portalu Požareport pisal o davčni manipulaciji državnega sekretarja Petra Vilfana, ki je kot poslanec z dovoljenjem mandatno-volilne komisije komentiral košarkarske tekme na RTVS in ProPlus. Honorar so mu izplačali na račun društva, ki ga je ustanovil – Košarkarska šola Peter Vilfan, zaradi česar naj bi plačal manj davka, kot bi ga v primeru, če bi dobival avtorski honorar kot poslanec.
Pogodba je bila sklenjena za obdobje od 1.1.2007 do 31.12.2010, v letih 2011 in 2012, ko je bil poslanec Pozitivne Slovenije, pa je sodeloval tudi pri oddaji Male sive celice v sklopu nagrade košarkarski tabor – čeprav je šlo za otroško in ne športno oddajo, poleg tega Požar ugotavlja, da je njegovo društvo registrirano samo za dejavnost športnih klubov, ne pa za komentiranje.
Z omenjeno pogodbo je, kot piše Požar, Vilfan oškodoval proračun za več deset tisoč evrov. Za komentiranje košarkarskih tekem je njegovo društvo od 2007 do 2012 prejelo več kot 73 tisoč evrov in če bi plačal davek za honorar, bi mu ostalo približno 31 tisoč evrov. Vilfan je pred kratkim postal državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Marjana Šarca, in sicer iz kvote stranke Desus.
Finančno upravo smo zato vprašali, kako to komentirajo, ali gre za prekršek oziroma kaznivo dejanje in ali bodo zoper Petra Vilfana ukrepali ter kako. »V zvezi z vašim dopisom sporočamo, da na vprašanja, ki zadevajo konkretne davčne zavezance, ne moremo odgovoriti zaradi varovanja davčne tajnosti. V skladu z Zakonom o davčnem postopku kot davčna tajnost veljajo vsa dejstva, okoliščine, podatki, odločitve in drugo, kar zadeva posameznega zavezanca za davek. Lahko pa dodamo, da ko smo obveščeni (s strani medijev, prijavo) o določenih okoliščinah, ki kažejo na možnost kršitve predpisov, te skladno s svojimi pristojnostmi preverimo.«
Na naše vprašanje, koliko bi pri omenjeni vsoti (73.000 evrov) za avtorski honorar plačal davka posameznik v Sloveniji, koliko samostojni podjetnik in koliko društvo, so odgovorili, da gre v danem primeru za prihodke, ki naj bi jih omenjeni prejel v letih pred 2013, torej pred letom, ko je bila uveljavljena možnost ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov za samostojne podjetnike posameznike. Zato »ne moremo podati odgovora, koliko bi od navedenih prihodkih zavezanec, kot s.p. plačal davka, saj ne moremo predvideti, kakšni bi bili stroški in drugi odhodki, ki bi jih izkazoval v davčnem obračunu, in bi bilo kakršno koli, tudi hipotetično izračunavanje, nesmiselno.«
»Enako velja tudi za primer društva, kjer pa ta prihodek ne pomeni prihodka fizične osebe, ampak prihodek društva. Na podlagi 9. člena ZDDPO-2 in v skladu s Pravilnikom o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti (Ur. l. RS, št. 109/07 in 68/09) lahko društvo, ki izpolnjuje pogoje iz 9. člena ZDDPO-2 iz davčne osnove izvzema odhodke iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, ki so natančneje opredeljeni v 3. členu Pravilnika. Gre zlasti za donacije (kot brezpogojno plačilo oziroma prispevek v denarju ali naravi, brez obveznosti vračila in se ne nanašajo na plačila za proizvode ali storitve, katerih kupci so donatorji), članarine, volila in dediščine in prihodke od davkov in dajatev ter namenskih javnih sredstev. Če se posamezen prihodek društva ne šteje za dohodek iz opravljanja nepridobitne dejavnosti, se všteva v davčno osnovo društva, znesek davka pa je je odvisen od zneska odhodkov iz naslova pridobitne dejavnosti društva v tem davčnem obdobju, zato kakršen koli izračun ne more biti realen. Poudariti je potrebno še to, da prihodek društva še ne pomeni avtomatično prihodka fizične osebe. Ob izplačilu dohodka fizični osebi mora namreč društvo, odvisno od vrste izplačila oziroma od pogodbe, na podlagi katere se dohodek izplača, od tega dohodka obračunati in plačati predpisane davke in/ali prispevke.«
