Financiranje zasebnih šol razklalo koalicijo

Da so neusklajeni je povedala vodja poslanske skupine SMC Simona Kustec Lipicer. V DeSUS in SD namreč predlogu nasprotujejo, saj ocenjujejo, da so zasebne osnovne šole financirane v zadostni meri.

Kot je v izjavi za medije po koalicijskem usklajevanju dejala Kustec Lipicerjeva, je koalicija ocenila, da je ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič sicer vložila izjemen napor v pripravo vsebinskih rešitev, a da koalicijske enotnosti pri teh rešitvah ni mogoče najti. Najverjetneje bo vlada tako ministrici danes naložila, da poskusi to enotnost zagotoviti, je povedala.

Po besedah Kustec Lipicerjeve se v SMC strinjajo z vsebinskimi izhodišči, ki jih je pripravila ministrica, saj uresničujejo ustavno odločbo, ki se nanaša na opredelitev financiranja javnih in zasebnih osnovnih šol. Vendar pa rešitve, ki jih zagovarjata preostali koalicijski partnerici SD in DeSUS, deloma odstopajo od vsebine novele.

O vprašanju, ali bi bil predlog na vladi vendarle lahko potrjen, v DZ pa bi se - podobno kot pri odločanju o noveli zakona o tujcih - oblikovala drugačna večina, pa se Kustec Lipicerjeva ni želela izrekati.

V vseh programih stranke DeSUS je navedeno, da zagovarjajo javno šolstvo, je razlog za nasprotovanje predlogu novele opisal vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša. V DeSUS načelno ne nasprotujejo zasebnim šolam, a obenem ocenjujejo, da je njihovo financiranje v trenutni višini zadostno. Zaradi koalicijske neenotnosti Jurša sklepa, da bo postopek sprejemanja novele na vladi danes zaustavljen.

Po Jurševih besedah bi se najprej moral končati postopek za spremembo ustave, ki so jo predlagali v SD. Tudi če ta ne bi bila potrjena, pa bi bilo treba zakonsko rešitev še koalicijsko uskladiti, je še povedal Jurša.

Tudi vodja poslanske skupine SD Matjaž Han meni, da bi morali najprej končati postopek za spremembo ustave in šele na tej podlagi spreminjati zakonodajo. V SD so namreč prepričani, da je javno šolstvo v Sloveniji organizirano odlično, zasebno šolstvo pa financirano v zadostni meri, je povedal.

Han upa, da se bo o zakonskem predlogu še mogoče usklajevati. "Nikdar ne bomo pristali, da se bo zasebno šolstvo financiralo tako kot javno šolstvo. Za to ni nobene potrebe," je dejal. Na vprašanje, ali vendarle ne gre za arbitrarno odločanje o odločbah ustavnega sodišča, pa je odvrnil, da poslanci vedno odločajo arbitrarno. "In tu je na nek način tudi nekaj ideologije vmes," je dodal Han.

Namen predloga novele je uresničitev ustavne odločbe glede financiranja javnih programov v zasebnih osnovnih šolah iz leta 2014. Država bi zasebnim osnovnim šolam, ki izvajajo javno veljavne programe, za izvedbo obveznega javnega programa tako zagotovila 100 odstotkov sredstev. Manjše financiranje pa novela določa, ko gre za financiranje razširjenega javnega programa, kot je jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk. Država bi ga financirala v višini 85 odstotkov sredstev, ki jih zagotavlja za izvajanje razširjenega programa javne šole.