Primož Kozmus je slovenski nacionalni junak zaradi olimpijskega zlata, a kmalu bo morda prisiljen žrtvovati del svojega osebnega premoženja, da Sloveniji ne bi bilo treba zaprositi za mednarodno finančno pomoč, piše FT.
Pojasnjuje, da so slovenske banke v tako klavrnem stanju, da se bo moral Kozmus morda soočiti s posegom v podrejene bančne obveznice v višini 100.000 evrov, ki jih je kupil v času, ko so banke na veliko dajale posojila.
"Če je to moja donacija Sloveniji, če bo pomagala, potem v redu. Samo nisem prepričan, da bo," je atlet dejal za britanski časnik.
Da ima morda prav, se strinja novinar FT. Kot piše, naj bi imetniki podrejenih obveznic izgubili okoli 500 milijonov evrov, a Slovenija bo morala zapolniti veliko večjo bančno luknjo, če se želi izogniti prošnji za pomoč.
V prihodnjih mesecih bo dežela gradov na gričih in privlačne habsburške arhitekture postala laboratorij za najnovejši eksperiment območja evra glede prestrukturiranja dolgov, piše in dodaja, da je vprašanje, ali se bo slovensko gospodarstvo lahko rešilo samo, brez tujih sredstev.
Zapitek je boleč za državo, ki je veljala za zgled postkomunistične tranzicije in je v EU vstopila kot najbogatejša med nekdanjimi komunističnimi državami.
FT piše, da je bil osnovna značilnost Slovenije gradualizem, ki je zavračal privatizacijo po načelu velikega poka in s tujim denarjem. Slovensko gospodarstvo se je spremenilo po obliki, ampak nomenklatura je ostala, posojila pa so tekla iz bank, ki so bile pretežno v lasti države.
Če je Grčijo pokopal javni sektor in Španijo nepremičnine, je Slovenijo pokopal tovariški kapitalizem. Kriza je razkrila slabo korporativno upravljanje z mrežo politično povezanih skupin, piše časnik.
Statistika bije v oči: banke imajo za 7,8 milijarde evrov slabih posojil. Dolg gospodinjstev je sicer razmeroma nizek, le petodstoten, kar kaže na razsežnost problema korporativnega upravljanja. V NLB so približno štirje od desetih evrov, posojenih podjetjem, v slabih posojilih.
FT navaja izjavo šefa Umarja Boštjana Vasleta, da je bilo denarja dovolj, primanjkovalo pa je smisla za ekonomijo.
Ugotavlja, da je špekulacij glede bančne luknje veliko, agencija Fitch je pred kratkim ocenila, da manjka za 4,6 milijarde evrov sistemskega kapitala. Vlada je dala na stran 1,2 milijarde javnih sredstev, uporabi lahko tudi del od 3,6 milijarde evrov gotovinskih depozitov, a veliko manevrskega prostora nima.
Navaja, da evropski uradniki menijo, da ima Slovenija razmeroma velike možnosti, da se izvleče sama, k temu jo poziva tudi Berlin.
"Ne potrebujemo zunanje pomoči. Vemo, kako je treba rešiti težave, in rešili jih bomo," je za FT dejala premierka Alenka Bratušek.
A za nekatere bi bil program pomoči s strogimi reformnimi pogoji in zunanjim nadzorom boljša možnost, da bi se zaobšlo interese tistih, ki so odgovorni za slovenske težave, piše FT.
"Ali nas mora nekdo dregniti? Te osebne dileme še nisem razrešil," je za časnik dejal guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec.