Finance so klonirana Mladina

Od nekdaj velikega nabora liberalnih kolumnistov na čelu z razvpitim Mićem Mrkaićem, ki so dajali osrednji ton temu časniku in mu zagotavljali tudi branost in prodajo, je ostal le še zdajšnji podpornik skrajne levice, Jože P. Damijan. Ta se je iz nekdanjega ortodoksnega neoliberalca, ki je nasprotoval Jožetu Mencingerju, zastopal enotno davčno stopnjo, privatizacijo, čim manjšo socialno državo in je celo izstopil iz prve Janševe vlade, ker ni bila privatizirana NLB, zdaj prelevil v Mencingerja srednjih let, vnetega zagovornika Sirize in zlasti levičarskega skrajneža Janisa Varufakisa. Da je komentator Financ Damijan danes zastavonoša skrajne levice, dokazuje navduševanje političnega favorita Mladine, Luke Mesca, nad Damijanovim pisanjem. Ne smemo narediti krivice še enemu stalnemu kolumnistu Financ, Tadeju Kotniku. Tudi nad Kotnikom se navdušuje Mesec. No, Finance levičarska doktorja znanosti rade »uravnovesijo« z Dejanom Steinbuchom, ki ima zgolj srednješolsko izobrazbo in vsake toliko vrže kak piškavi piškotek desnim bralcem Financ. Dokler se Steinbuch s kakšnim tvitom ne izkaže za ksenofoba, ki jaha na aktualni levičarski norosti podpihovanja sovraštva in nestrpnosti do Nemcev: »Nemška okupacija slovenskih avtocest je v polnem razmahu.« (12. 7. 2015)

Finance so se dokončno razkrile kot podpornice skrajne levice z uredniškim komentarjem Nehajte flancati in sklenite dogovor! (29. 6. 2015). V tem komentarju, ki odseva mnenje uredništva(!), so obračunali s predstavniki evrskih držav upnic in branili Grčijo ter trobili skupaj z dominantnimi mediji, da države upnice, tudi Slovenija, nismo reševale Grčije, temveč predvsem nemške in francoske banke. Kot da bi brali Mladino, ne pa nekoč liberalnih Financ. S spremembo uredniške politike in postopnim odhajanjem liberalnih kolumnistov Financam več let strmo pada prodana tiskana naklada in je danes že manjša kot za Dolenjski list. Blaž Vodopivec je zadnji liberalnejši kolumnist, ki je nedavno Financam obrnil hrbet. S tem so se Finance vrnile k levičarskim koreninam, za kar sta najbolj zaslužna Peter Frankl in Simona Toplak.

Čeprav so liberalni ekonomisti Financam zagotovili medijski vzpon in preboj, so vodilni pri Financah vedno sedeli na dveh stolih in s tem poskrbeli, da so bili na pravi strani. To lahko najbolj vidimo iz nagrad, ki so jih podelili za – pozor! – izjemne dosežke v gospodarstvu Milanu Kučanu, stricu iz ozadja Francetu Bučarju, teti iz ozadja Spomenki Hribar in številnim članom Kučanovega F 21: Jožetu Staniču, Sandiju Češku, Janezu Škrabcu in Stojanu Petriču. Zvestobo Financ F 21 lepo vidimo v njihovem odnosu do Kučanovega zvestega forumaša Petriča, nekdanjega prvega človeka Kolektorja in današnjega prvega nadzornika FMR (Financiranje in upravljanje naložb), ki je prevzelo največjo medijsko hišo v državi, Delo. Frankl je v predgovoru knjige Vsa življenja Igorja Bavčarja (2009) zapisal: »Igor Bavčar in Boško Šrot bi bila slovenski Silvio Berlusconi na kvadrat.« Hkrati Frankl danes ne vidi slovenskega Berlusconija v Petriču, katerega FMR s prevzemom Dela in Slovenskih novic obvladuje več kot polovični tržni delež tiskanih dnevnikov v državi! O Bavčarju in Šrotu so Finance obrnile vsak kamen, poročale o vsaki preiskavi in risale omrežja celo do njunega WC, medtem ko ob prevzemu Dela Petriča niso kritizirali, da ima kot član F 21 pretesne stike s Kučanom. Kaj šele, da bi v nizu člankov dan za dnem kot pri Bavčarju in Šrotu zagreto preiskovali tudi Petričeva omrežja, kot je naredil Kizo za Portal Plus. Seveda tega niso storili, saj Petrič sedi s Franklom z ramo ob rami na poslovni konferenci v Portorožu, ki jo organizirajo Finance. Zato od Frankla nismo dočakali kolumne Stojan Petrič je slovenski Berlusconi. Podobno prijazne obravnave je Petrič deležen tudi v Mladini, uradnemu glasilu F 21 in ZL.

Najzaslužnejša za potop Financ in preobrazbo v klonirano Mladino je Simona Toplak, ki celo sama prizna, da piše kozlarije. Med njene novejše »kozlarije« se uvršča komentar, v katerem je za rešitev grške krize predlagala še večje toleriranje sive ekonomije, češ da bo to privedlo k večjemu prilivu davkov v grški proračun?! Čeprav vsak povprečno izobražen ve, da siva ekonomija, to je utaja davkov, vodi kvečjemu k manj davkom v državno blagajno. Celo Grki so se zavezali, da bodo v zameno za tretji paket pomoči stopili na prste sivi ekonomiji. Predlog Toplakove je tako, kot da bi Franklu, ki ima težave z odvečnimi kilogrami, za dieto svetovala, naj poje še več sendvičev in pic. Vse v skladu z novo skrajno levičarsko uredniško politiko Financ, da je dovolj zategovanja pasu in da je treba po vzoru bankrotirane Grčije na tuj račun (beri z zadolževanjem) pojesti čim več zastonj kosil.