Stavko so napovedali mesec dni vnaprej, da dajo vladi čas, da se z njimi dogovori. Po letu dni od predložitve njihovega prvega predloga sprememb kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike pa ugotavljajo, da so uskladili bolj malo.
Glavni odbor sindikata, ki se je že maja preoblikoval v stavkovni odbor, je zato soglasno sprejel odločitev o stavki. Kako konkretno se bo odražala, se bo po Kuštrinovih besedah pokazalo ob njenem poteku, gotovo bodo naredili nujne posege, tudi mnogo nenujnih, veliko načrtovanih - tako diagnostičnih, kot terapevtskih, pa bodo preložili v prihodnost.
Pri tem je Kuštrin poudaril, da pogajanja o novi kolektivni pogodbi niso zgolj in samo pogajanja o plačah, ne skrivajo pa tudi te zahteve. Njihova prva zahteva je uveljavitev standardov in normativov iz modre knjižice.
Strah, da bi se jih zdravniki strogo držali in ne bi pregledali niti enega pacienta več od predvidenega, je po Kuštrinovih besedah nepotreben. Prepričani so, da bo večina zdravnikov, dokler se kadrovsko ne bodo popolnili, še vedno delala več, a obenem želijo, da ima vsak posamezni zdravnik diskrecijsko pravico, da pove, da takšnih dodatnih obremenitev ne zmore.
"Za vsako odločitev, ki jo zdravnik naredi med svojim delom, za vsak recept, vsako napotnico, vsak poseg je po kazenskem zakoniku odgovoren. In zdravniki enostavno ob vsem tem, kar se v tej državi dogaja, niso več pripravljeni delati več, kot zmorejo, in več, kot ocenjujejo, da je strokovno upravičeno, ker s tem lahko škodijo pacientu in tudi sebi," je poudaril Kuštrin.
Poudaril je, da ne ta, ne prejšnje vlade na področju zdravstva niso naredile nič. Sistem financiranja in organizacije je tak kot pred 20 leti in tako ne gre več. Kljub njihovim opozorilom o odtekanju denarja iz zdravstvenega sistema, slabi organiziranosti, korupciji ter mnogih težavah pa se ni zgodilo nič.
V Fidesu opozarjajo, da so visoke zdravniške plače posledica tega, da zdravniki veliko delajo. Ko bodo zdravniki delali le 40 ur tedensko, "sem prepričan, da prvih 50 najbolje plačanih javnih uslužbencev ne bo več zdravnikov", je dejal Kuštrin.
Podobno je opozoril Milenko Stankovič iz Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana: "Za zdravnike ni v redu, če prekomerno delamo, zato imamo neke prekomerne plače. A če to preračunate na urno postavko, je to drobiž. Nek zasebnik s triletno šolo je na uro več plačan kot nek vrhunski strokovnjak".
Po navedbah Kuštrina so od leta 2000, ko je bilo razmerje med povprečno zdravniško plačo in povprečno plačo v državi 1:2,8, zdravniške plače padle za 30 odstotkov, danes pa je to razmerje 1:1,9. Zahtevajo torej vrnitev na razmerje, kakršno je že bilo.
Prav tako je njihova zahteva, da se zdravnikom omogoči uvrstitve z napredovanji vse do 65 plačnega razreda. Po Kuštrinovih besedah smo namreč edina država, ki ima zgornje plačne razrede, od 57 naprej, rezervirane za politike in funkcionarje. Sicer pa menijo, da bi celotno zdravstvo moralo izstopiti iz enotnega plačnega sistema.
Položaj mladih specialistov, ki so od leta 2008 zaradi omejitev v času krize napredovali le enkrat, želijo rešiti z zahtevo po vertikalnem napredovanju. Njihova zahteva pa je tudi, da se delo zdravnikov pri več delodajalcih ureja izključno po zakonu o delovnih razmerjih in ne z zakonom o zdravstveni dejavnosti.
Plačilo po podjemnih pogodbah se ne sme določati po pravilih sistema plač v javnem sektorju, temveč glede na finančne izračune vsake storitve. Plačilo neprekinjenega zdravstvenega varstva pa mora biti vezano na dosežen plačni razred vsakega zdravnika, so še zapisali med zahteve.
Predstavnikom Fidesa se je na današnji novinarski konferenci pridružila predsednica sindikata zobozdravnikov - Dens Alenka Krabonja, ki je opozorila na nujnost ureditve področja zobozdravstva.