Na lestvici najbogatejših slovenskih županov bi na prvem mestu lahko bil celjski župan Bojan Šrot. Izračuni njegovih, gre za 200.000 evrov prihodkov, so seveda le približni, saj mu kot prostovoljnemu županu, ki je še nadzornik v Banki Celje, Petrolu in družbi Celjski sejem, Kosova komisija za preprečevanje korupcije sploh ne more pogledati pod prste. In medtem ko celjska občina pod njegovim upravljanjem vedno bolj tone v dolgovih, postajajo govorice, da je s slamnatim možem Janezom Škobernetom postal najpomembnejši lastnik Cestnega podjetja Maribor, čedalje glasnejše. Ali se že uresničuje njegova napoved, da bo v slabem desetletju zaslužil toliko, da mu dodatno delo sploh ne bo več potrebno?
Odločitev Bojana Šrota, da bo v tretjem mandatu opravljal župansko funkcijo le še neprofesionalno, je presenetila številne Celjane, zlasti zato, ker gre za tretje največje slovensko mesto, ki postaja z vsakim letom in vsako novo naložbo zmeraj bolj zadolženo. Mnogi sicer še vedno vztrajno ponavljajo, da je Celje eno izmed najbolj razvojno usmerjenih slovenskih mest, čeprav je več kot očitno, da je bila večina občinske zemlje prodana le trgovcem, s tem pa se je razcvetelo predvsem nekvalitetno in slabo plačano trgovsko delo.
Finančni mlinski kamni Med najbolj sporne investicije na celjskem območju zagotovo sodi gradnja nove rokometne dvorane Zlatorog, zaradi katere naj bi občina Celje najprej prodala staro dvorano hiši Golovec leasing. Poleg nove, nikoli dovolj zasedene rokometne dvorane, ki jo je težko vzdrževati, je bila zgrajena tudi nova Celjska koča z velikimi zmogljivostmi, ki so zasedene le ob koncu tedna. Koča, ki jo je poleg Vegrada, Konstruktorja, Gradisa G3 in Gradis skupine G gradilo tudi Cestno podjetje Maribor, ki naj bi bilo v lasti slamnatega moža Janeza Škoberneta, tako že tretje leto prinaša velike izgube, a si župan Šrot sploh ne dela prehudih skrbi. Izgubo naj bi po županovih besedah na eni izmed občinskih sej pokril kar Zavod za parkirišča, ki je upravljavec koče, če pa tega ne bo storil, bo pač šel v stečaj! Zgodba zase je lastninjenje družbe Celjski sejem, kjer je občina Celje le še manjšinski lastnik, njegov večinski lastnik pa je prav s Šrotovo pomočjo postopoma postal Franc Pangerl, ki je svojo podjetniško žilico sprva razvijal v eni izmed avtomehaničnih delavnic.