Ruplu se je očitalo, in to ne neupravičeno, da je pripravljen na vse, samo da ostane na položaju zunanjega ministra. Ta položaj je zasedal tako pod levim Janezom Drnovškom kot pod desnim Janezom Janšo, ko je slednji na septembrskih parlamentarnih volitvah doživel poraz, pa je to za Rupla pomenilo slovo od njegove sanjske službe, piše FAZ.
Rupel je tako že pakiral kovčke in nameraval do naslednjega prevzema zunanjega ministrstva prezimiti kot veleposlanik na Dunaju, nato pa so se stvari naenkrat obrnile na bolje. Za to se ima zahvaliti zlobi svojega nekdanjega podrejenega, predsednika države Danila Türka, ki meni, da Rupel po novem zakonu o zunanjih zadevah ne izpolnjuje zahtev za imenovanje na veleposlaniško mesto. Rupel namreč ni bil sedem let uradnik na MZZ, bil je vodja uradnikov, navaja FAZ.
Novi premier Borut Bahor se je tako odločil, da Rupla imenuje za svojega osebnega svetovalca in posebnega odposlanca za zunanjepolitične zadeve. Ali Pahor zares tako visoko ceni Rupla, ali pa se je hotel na ta način zgolj profilirati nasproti predsedniku Türku, zaenkrat ni jasno. Je pa njegova odločitev v levem establishmentu Ljubljane vsekakor udarila kot bomba.
Levi dnevnik Delo, ki je svojo kritiko že pred leti usmerjal na Rupla, je Pahorju očital, da se je s tem približal konservativni opoziciji ter ne le zanemaril interese in želje svojih volivcev in koalicijskih partnerjev, pač pa tudi novega zunanjega ministra, nestrankarskega kariernega diplomata Samuela Žbogarja, dodaja časnik.
Poslanec v DZ ter nekdanji veleposlanik, zunanji minister in svetovalec predsednika Ivo Vajgl je Pahorja posvaril pred posvetovanjem z Ruplom, nekateri politiki z levice pa se že sprašujejo, ali ne bi bilo morda bolje Rupla vendarle poslati na Dunaj, namesto da bo mešal štrene v Ljubljani. Godrnjajo celo v Pahorjevih socialdemokratih, aplavz prihaja le s strani konservativne opozicije, zaključuje FAZ.
