Malo pred božičem je bila EU deležna pokušine, kaj vse jo lahko doleti ob sprejemanju držav, nastalih po razpadu nekdanje Jugoslavije, piše avtor članka Karl-Peter Schwarz. Slovenija je namreč 19. decembra lani sporočila svojo odločitev, da bo pristopna pogajanja s Hrvaško blokirala toliko časa, dokler Zagreb ne bo iz pogajanj umaknil vseh dokumentov, ki bi lahko prejudicirali rešitev vprašanja meje. Zahtevo Evropske komisije, naj dvostranskega spora ne vpleta v pogajanja, je slovenski premier Borut Pahor hladno zavrnil in poudaril, da ima država članica pravico do veta pri nadaljevanju pristopnih pogajanj kandidatke za članstvo, če so ogroženi njeni nacionalni interesi.
Avtor članka še povzema besede Pahorja v pogovoru s tujimi novinarji v Ljubljani prejšnji teden, da ga veseli, ker se je razumevaje za slovensko-hrvaški spor med ostalimi članicami unije v zadnjem času povečalo. Pahor je med drugim tudi poudaril, da mora Hrvaška Sloveniji zagotoviti dostop do odprtega morja.
Po pisanju nemškega dnevnika si Ljubljana in Zagreb na pritisk Bruslja prizadevata najti izhod iz slepe ulice. Pod vodstvom Finca Marttija Ahtisaarija naj bi oblikovali manjšo komisijo, o njenem mandatu in sestavi pa se bosta morali strinjati obe državi.
To sicer ne bo preprosto, poudarja FAZ. Kot pojasnjuje, Zagreb upa, da bo mediacija prispevala k temu, da bo primer reševalo Meddržavno sodišče v Haagu. Slovenija pa zdaj, v času levosredinske vlade, ni več pripravljena tvegati mednarodne arbitraže. Kot je za časnik dejal predsednik republike Danilo Türk, gre bolj za političen kot pravni spor, ki ga je tudi treba reševati s političnimi sredstvi.
Sloveniji in Hrvaški od leta 1991 do danes še ni uspelo doseči dogovora o poteku meje na delih, kjer se nekdanja katastrska meja med republikama ne ujema z upravno, pojasnjuje časnik, ki kot glavni problem sicer izpostavlja mejo na morju. Ob tem pojasnjuje, da Slovenija po konvenciji ZN o pravu morja sicer nima dostopa do odprtega morja, da pa se sklicuje na "zgodovinsko pravico" do tega. Pri tem, kot poudarja FAZ, ne gre le za nacionalni prestiž.
Slovenija namreč svoje gospodarstvo gradi na svoji legi - križišču več evropskih prometnih koridorjev, pojasnjuje avtor članka. Pri tem je temeljnega pomena koprsko pristanišče, ki ima hudo konkurenco v tržaškem in reškem pristanišču. Da bi škodovala Kopru, mora Hrvaška, ki ima po mednarodnem pravu pravico nadzirati ladje v svojih teritorialnih vodah, zavrniti le dve tuji tovorni ladji. To se, kot poudarja slovenski minister za promet Patrick Vlačič, doslej še ni zgodilo, vendar pa tudi ni izključeno, saj "gospodarska vojna" v Severnem Jadranu že poteka, pisanje o slovensko hrvaškem sporu sklene časnik.