Isti strogo varovani zapor, enaka celica, ista ustanova. "Samo okna se zdaj še slabše zapirajo, ker zgradbe niso obnovili," novinar s citatom Janše začenja članek ter spomni, da 56-letni vodja opozicije in nekdanji slovenski premier dvoletno zaporno kazen prestaja v istem zaporu kot leta 1988, ko ga je tja poslalo jugoslovansko vojaško sodišče.
Nato obnovi zaporedje dogodkov oz. sodnih odločitev, ki so Janšo pripeljale v zapor. Na komunističnem vojaškem sodišču pred več kot četrt stoletja so vsaj poskrbeli za lažne dokaze proti njemu, medtem ko v zadevi Patria tožilstvo sploh ni predstavilo nobenih dokazov, Schwarz ob tem povzema Janševe besede.
Kot nadaljuje, "zapornika premagajo spomini na komunistične čase, ko v mislih pregleda sodnike in tožilce, vpletene v najnovejši kazenski postopek proti njemu". Ob tem izpostavi Branko Zobec Hrastar in Vesno Žalik ter kot še posebej problematičnega "starega komunista" Branka Maslešo.
Glede prihodnjega razvoja dogodkov Janša napoveduje, da vrhovno sodišče sodbe proti njemu ne bo niti zavrglo niti potrdilo, ampak bo primer zaradi kakršnihkoli formalnih razlogov vrnilo nazaj na prvo stopnjo in na ta način preprečilo, da bi o zadevi odločalo evropsko sodišče v Strasbourgu. In celotna zadeva se bo nato začela odvijati znova.
Schwarz članek zaključuje z oceno, da je resnični cilj zadeve Patria uničenje Janše kot politika in javne osebnosti: "V času rdečega terorja so komunisti svoje politične nasprotnike likvidirali s fizičnim nasiljem. Njihovi sinovi in hčerke v državi EU Sloveniji pa se poslužujejo pravosodja, da za vedno utišajo najnevarnejše nasprotnike starih komunističnih navez."
Objavljamo prevod današnjega članka v FAZ-u
Ljubljana, 18. september. Isti zapor, enaka celica, ista ustanova: »Le okna se zdaj zapirajo nekoliko slabše, ker zgradbe niso obnovili,« pove Janez Janša. 20. junija je 58 letni poslanec, konzervativni vodja opozicije in nekdanji slovenski premier začel prestajati dveletno zaporno kazen, tam, kjer je pred 26 leti odsedel zaporno kazen, ki mu jo je naložilo jugoslovansko sodišče. Leta 1988 je bil obsojen zaradi »izdaje vojaških tajnosti«. Leta 2014 ga je sodišče obsodilo zaradi »korupcije«.
Janša je bil junija 2013 na prvi stopnji obsojen na zaporno kazen dveh let. Sodišče ga je spoznalo za krivega, da naj bi enkrat med 10. in 22. avgustom 2005 »na nedoločenem kraju in na nedoločen komunikacijski način« od šefa finskega orožarja Patria prejel obljubo nagrade, da bi interveniral v prid nakupa finskih oklepnikov. 28. aprila – le 4 štiri tedne pred evropskimi volitvami, na katerih je zmagala Janševa SDS – je Višje sodišče potrdilo sodbo, čeprav je sodišče v Helsinkih v paralelnem postopku menedžerje koncerna Patria že oprostilo. Znani slovenski in tuji pravniki so v obtožnem predlogu in postopku našli hude kršitve načel pravne države.
Ker so njegovi odvetniki takoj vložili pritožbo na Vrhovno sodišče, zaradi kršitve človekovih pravic pa se obrnili tudi na Ustavno sodišče in zahtevali pošteno sojenje, Janša sprva ni računal s hitro izvršbo kazni. A nato je padla leva vlada premierke Alenke Bratušek: »Ko so razpisali predčasne volitve, mi je bilo jasno, da me bodo aretirali.« V petek, 20. junija, tri tedne pred predčasnimi parlamentarnimi volitvami, je Janša prispel v kazenski zavod Dob. 3000 demonstrantov ga je pospremilo do vrat zapora in zahtevalo njegovo takojšnjo izpustitev.
Ta protest, domneva Janša, je pripomogel, da so ga že tri dni pozneje premestili na odprti oddelek. Od takrat lahko, tako kot ostali trije zaporniki, s katerim si deli celico, čez dan opravlja svoje delo. Janša je bil že v zaporu, ko so ga 13. julija izvolili v parlament. Sodišče mu dovoli, da se udeležuje sej parlamenta in sej poslanske skupine njegove stranke, mora pa vsakokrat vložiti podrobno prošnjo. Pogovor, ki ga je imel s tem časopisom, je potekal v njegovi pisarni v parlamentu. Janša je zapor zapustil ob desetih zjutraj, tja pa se je moral vrniti ob 18. uri. Zadržuje se lahko samo v parlamentu ali na sedežu stranke, če tam zaseda poslanska skupina. V zaporu lahko telefonira in ima dostop do interneta, ne sme pa se udeleževati televizijskih soočenj, volilnih prireditev ali obiskati svoje volilne enote. Kontakt z volivci ohranja preko socialnih omrežij. Dvakrat tedensko, ob sredah in sobotah, ga lahko v kazenskem zavodu obišče družina.
Za razliko od procesa v zadevi Patria, pravi Janša, mu je komunistično vojaško sodišče v postopku leta 1988 zaradi domnevne izdaje tajnosti vsaj podtaknilo ponarejene dokaze, pa četudi so bili smešni. V procesu Patria pa tožilstvo ni predložilo niti enega dokaza. Spomini na komunistične časa se prebudijo pri edinem političnem zaporniku v eni od držav članic EU, ko si predoči sodnike in tožilce, ki so bili udeleženi pri njegovem zadnjem kazenskem postopu. Skoraj vse v času komunizma začete kariere so se namreč brez prekinitve nadaljevale v samostojni Sloveniji. Tu je državna tožilka Branka Zobec Hrastar, ki je leta 2008 spisala obtožni predlog zoper Janšo. Gre za ženo komunističnega agenta tajne službe, ki ga je leta 1988 aretiral. Potem je tu še Vesna Žalik, sodnica poročevalka na Vrhovnem sodišču. Ona je hčerka zloglasnega komunističnega državnega tožilca, ki je bil udeležen pri preganjaju Cerkve in pri montiranih procesih proti »sovražnikom ljudstva«.
In končno je tu starokomunist Branko Masleša, predsednik Vrhovnega sodišča, ki bo oktobra osebno vodil pritožbeni senat, ki bo zasedal za zaprtimi vrati. Masleša se je večkrat javno opredelil proti Janši. V neki pravni državi, menijo pravni strokovnjaki, bi ga zaradi pristranskosti takoj izključili iz postopka. Takšno zahtevo obrambe pa je Vrhovno sodišče zavrnilo. Masleša je bil generalni sekretar komunističnega združenja sodnikov in – po podatkih ustavnega sodnika, ki je takrat z njim delal na istem sodišču – tudi predsednik komisije, ki je bila zadolžena, da pravno pokrije uboj beguncev na slovenskih mejah. »Tu so veljala enaka pravila kot ob Berlinskem zidu,« pripoveduje Janša, »zadnje smrtne žrtve smo imeli na meji pri Trstu še junija 1991, sedem mesecev po padcu zidu in tri tedne pred razglasitvijo slovenske samostojnosti.«
Od aretacije konzervativnega opozicijskega politika se vsako popoldne ob 17-ih zbere kakih 200 protestnikov pred stavbo Vrhovnega sodišča v Ljubljani, ki zahtevajo takojšnjo izpustitev Janše, razveljavitev sodbe in čistko sodnega sistema. Redno nekdo prebere tudi številne kršitve človekovih pravic s strani slovenskih sodnikov, ki sta jih že ugotovila Ustavno sodišče in Evropsko sodišče za človekove pravice. Masleši so dokazali kar 14 kršitev človekovih pravic samo v zadnjih desetih letih. »Imamo pa tudi sodnike s kar 25 kršitvami,« pravi Janša, »a za nobenega to ni imelo negativnih posledic.« Vsi so napredovali in zdaj delujejo na pritožbenen ali Vrhovnem sodišču.
Če se bo pritožbeni postopek pred Vrhovnim sodiščem končal s potrditvijo dosedanjih sodb, bi se Janša lahko obrnil s tožbo zaradi kršitve človekovih pravic na Ustavno sodišče in končno na Evropsko sodišče v Strassburgu. A Janša s tem ne računa: »Sodbe ne bodo niti razveljavili niti potrdili, pač pa jo bodo zaradi nekih formalinih razlogov vrnili na prvo instanco, da se bodo tako izognili obsodbi s strani Strassburga. Menim, da je bilo tako načrtovano že od samega začetka. Sodišče ima potem še dve leti, da postopek ponovno izpelje. In potem me bodo vsak teden en krat ali dva krat vabili na sodišče in vsakič bodo tam televizijske kamere in po 20 novinarjev čakali name. Tam potem ne gre več za to, kaj si rekel ali kaj nisi rekel, pač pa samo še za to, kdo je bil tam, kdo ni bil, kdo je prišel prepozno. Ko sem se še kot premier enkrat pustil zastopati, kar je pravno dovoljeno, je bila to takoj glavna novica na televiziji: Janša zavrača pričanje!«
Če se bo ta načrt izšel, Janša skoraj nima možnosti, da se otrese sence dvoma in reši svojo čast. Cilj postopka v zadevi Patria ni iskanje resnice, pač pa uničenje Janše kot politika in osebnosti iz javnega življenja. V času rdečega terorja so komunisti svoje politične nasprotnike likvidirali s fizičnim nasiljem. Njihovi sinovi in hčerke pa se v EU državi Sloveniji poslužujejo pravosodja, da bi za vedno onesposobili najnevarnejšega nasprotnika starih komunističnih navez.