Fajonova zanika, da bi grozila Hrvaški

"Pravzaprav ne razumem, zakaj je ta izjava dvignila toliko prahu. Ne gre za nič drugega kot to, da se vse države, ki so v schengenskem območju, lahko, če imajo kakršnakoli tveganja, odločijo uvesti notranje kontrole," je dejala Fajon. Pri tem je poudarila, da za zdaj ne vidi razlogov, da bi Slovenija tako ravnala.

Pojasnila je, da notranji nadzor meja že sedem let izvaja peščica držav znotraj schengenskega območja, kar pa je po njenih besedah v nasprotju s pravnimi podlagami, ki državam tak nadzor omejujejo na dve leti.

Ministrica je v ponedeljek spričo naraščajočega števila prihodov nezakonitih migrantov v EU dejala, da lahko za Slovenijo notranji nadzor, ki ga izvaja več držav članic schengenskega območja in je v nasprotju s pravom EU, predstavlja resen problem in velik izziv.

Slovenija si po njenih besedah ne želi, da bi s porastom števila nezakonitih prebežnikov postala nekakšen žep. Zato ves čas opozarja svoje kolege v EU, da je treba v schengnu postaviti jasna pravila in omejiti notranji nadzor, če ta res ni potreben.

O vstopu Hrvaške v schengensko območje bodo notranji ministri držav članic predvidoma odločali 8. decembra. Če bo Svet EU podprl vstop, pa se bo schengnu pridružila 1. januarja 2023.