Factor banka kot bankomat posvečenih

Predstavljate si, da potrebujete kredit, a nimate ustreznega zavarovanja. Bančniku rečete nekako takole: Poslušaj, kamerad, posodi mi 13 milijonov evrov za nakup kmetijskega zemljišča, posojilo bom vrnil, ko bodo spremenili namembnost in ga bom prodal. Zavarovanje? Malenkost. Napišiva, kot da je že komunalno opremljeno. V banki bi vas povprašali po zdravju, mogoče poklicali policijo, ta naprej psihiatrijo. Toda ne v Factor banki in ne za združbo okoli Borisa Milevoja, Borisa Miklavčiča in družine Bele.

Goljufiva združba

Pretekli teden smo si ogledali, kako je do kreditov v Factor banki prihajal zdaj v Londonu živeči pidovski tajkun Darko Horvat. Horvat je sprva vendarle imel nekaj kvalitetnega zavarovanja za najeta posojila, ki seveda niso bila vrnjena in so zdaj na plečih slovenskih državljanov, primer poslov med banko in skupino BSD pa je nepremičnine poglavje povsem zase, pridobivanje kreditov pa presega človeško domišljijo. Res je, Factor banka je bila zasebna banka, podeljevanje privilegijev posvečenim pa stvar lastnikov in uprave. Toda odkar je šla v nadzorovano likvidaciji in je bila pripojena k Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB), zadeva tudi davkoplačevalske denarnice. Kako se je torej zgodilo s skupino BSD nepremičnine?

Družba BSD nepremičnine, nekakšna krovna družba na začetku obravnavanih  podjetij, je bila ustanovljena za posredništvo z nepremičninami že leta 1992, do leta 2011 skorajda ni poslovala, predlani je šla v stečaj. Zadnji zastopnik je bil Boris Miklavčič (znan iz poslov Merkur in Merfin), ključna oseba v celotni zgodbi pa je Boris Milevoj, član nadzornega sveta (NS) Factor banke med junijem 2012 in septembrom 2013 in član kreditnega odbora. Zelo pomemben člen je tudi Luka Bele, ki je lastništvo nad družbami prevzel po pokojnem očetu Dušanu Beletu (članom NS med 1998 in 2001, tudi nekdanji poslovni partner razvpitega predsednika uprave banke Borisa Pesjaka) in je večinski lastnik družbe Finance in trgovina ZPS, preko katere so se financirale povezane osebe. 

Omeniti moramo še Stanka Glavana, tudi enega od družbenikov ciprskega podjetja Facim, znanega iz afere niškega Mercatorja in Zorana Jankovića. Ta druščina je s posrednimi in neposrednimi povezavami v upravi in NS banke najemala kredite, jih preusmerjala v nekakšne naložbe, ki so večinoma nasedle. Za boljšo predstavo si oglejmo dva primera, javnosti sicer že znana, a tokrat bomo predstavili nekatere podrobnosti, ki sta jih v kreditnih mapah našla izvedenca.

Precenjena zemljišča

Najprej je tu družba Factor nepremičnine, ki je bila ustanovljena decembra 2010, nanjo pa se je prenesel kredit družbe Factor leasing (13,11 milijona evrov) skupaj z zavarovanji: zemljišče v Glincah (26.688 kvadratnih metrov) po ceni 491 evrov za kvadratni meter in na Dobrovi (25.650 kvadratnih metrov) po deset evrov za kvadratni meter. Družba naj bi zemljišče komunalno opremila in ga prodala naprej, s tem pa poplačala obveznosti do banke. Še prej bi morala mestna občina (MOL) spremeniti načrt, da bi bilo mogoče na zastavljenih zemljiščih graditi večstanovanjske objekte.

 V oči bodo dvoje: kredit je bil odobren ob predpostavki, da bo MOL spremenila načrt, kar je zelo visoko tveganje, in vrednost zavarovanja. Med rednim pregledom leta 2012 je Banka Slovenije (BS) ugotovila, da je kvadratni meter družba KF Finance (zadnja leta precej razvpita družba, ki dela tudi za DUTB in je prava gazela v državnih jaslih) za zavarovanje kredita ocenila na kar 560 evrov, čeprav se je po tej ceni v Sloveniji takrat prodala le ena parcela, pa še ta je bila v središču Ljubljane. Povprečna cena parcel je v okolici Glinc znašala 192 evrov za kvadratni meter, realna tržna cena pa največ 250 evrov. Zaradi precenjenega zemljišča je morala Factor banka po nalogu BS družbo prestaviti iz bonitetnega razreda B v C, kar pa vodilnih v Factor banki ni motilo, da so z več aneksi podaljševali rok vračila kredita. Družba je v stečaju, MOL je načrt spremenila novembra 2013. 

Tveganja prevzela banka

Podobna je zgodba z družbo Finance in Trgovina ZPS, za katero sta izvedenca, ki sta pregledovala delovanje uprave in NS Factor banke, takoj ugotovila, da gre za klasičen SPV (Special Purpose Vehicle) za financiranje povezanih oseb. Prihodke je ustvarjala iz danih posojil, obveznosti poplačevala z novimi krediti, ki jih je zavarovala z zemljišči na Brniku. In, da, uganili ste, tudi ta zemljišča so bila precenjena, tudi ta družba je morala iz bonitetnega razreda B v C in tudi njej so s številnimi aneksi podaljševali rok za vračilo kredita. Danes je v stečaju.

Izvedenca Nataša Ristič in Franci Tušek, ki sta v Factor banko prišla na zahtevo nekdanjega predsednika izredne uprave Klausa Schusterja, sta v zadevi BSD nepremičnine ugotovila kršitev šestih členov zakona o bančništvu. »Uprava in kreditni odbor sta zavestno kršila interne pravilnike in politike pri odobravanju in spremljanju kreditov,« sta zapisala in opozorila tudi na slabo opravljeno delo notranje revizije. Po njunem mnenju so bile vse družbe primerne za stečaj, »saj lastniki nimajo namena in sredstev, da bi lahko na zemljiščih razvijali projekte«, poleg tega je »vse tveganje nosila banka, saj lastniki niso nikjer osebno jamčili za obveznosti družb«. Ker je bilo plačilo obresti predvideno ob zapadlosti kredita, banka iz tega naslova ni imela nikakršnega denarnega toka. Ost sta na koncu usmerila tudi v cenilca zemljišč, se pravi KF Finance: »Obstaja pa velika verjetnost prirejanja vrednosti zavarovanj, in sicer po izbiri cenilcev (…), saj je bilo ugotovljeno, da je tržna vrednost zavarovanj zemljišča v Glincah verjetno precej nižja od ocene cenilca«.

Številne ovadbe in naznanila

Kot so povedali na Banki Slovenije, so na podlagi nadzorniških ugotovitev v bankah od oktobra 2008 vložili 20 ovadb zaradi sumov kaznivih dejanj, ki so zdaj v postopkih pri organih pregona. »Podrobnejših podatkov ne moremo razkriti.« Pravijo tudi, da je centralna banka vsem bankam, ki so v letih 2013 in 2014 prejele državno pomoč, izrekla ukrep, na podlagi katerega je morala »uprava banke zagotoviti, kjer je to pravno mogoče, da banka vloži zahtevke v okviru odškodninski postopkov, delovnopravnih postopkov in drugih ustreznih postopkov od odgovornih oseb v banki in od tretjih oseb zahteva povrnitev škode in vseh koristi, pridobljenih s kršitvijo vsakokrat veljavnih predpisov in internih aktov banke. Uprava banke mora zagotoviti tudi, da banka vsak sum storitve kaznivega dejanja na ustrezen način naznani pristojnim organom.« 

Banka Slovenije je v času trajanja mandata izrednih uprav v Factor banki (in tudi Probanki) izredni upravi izdala več navodil, med njimi to, da zagotovita revizijo celotnega poslovanja bank za obdobje 2006–2013 in v primerih odkritih sumov oškodovanj ali kaznivih dejanj sproži postopke za zavarovanje interesov banke. Tako je bilo sproženih 40 postopkov, od tega je bilo podanih 12 ovadb in 14 naznanil sumov storitve kaznivih dejanj. Večinoma proti članom redne uprave.