Evropsko centralno banko skrbijo plače v Sloveniji

V ECB so precej kritični do položaja v Sloveniji, skrbi pa jih predvsem konkurenčnost zasebnega sektorja in rast plač v letih 2007 in 2008, ki povzroča neravnovesje med plačami v Sloveniji in njenimi glavnimi partnericami glede na produktivnost, je po srečanju s predsednikom ECB Jeanom-Claudom Trichetom dejal minister za finance Franc Križanič.

V Frankfurtu tako Slovenijo pozivajo, naj, dokler se produktivnost ne zviša, poleg vzdržnosti pri plačah v javnem sektorju zelo pazi tudi na rast plač v zasebnem sektorju glede na rast plač v Nemčiji, ki je za Slovenijo najpomembnejša partnerica in tako tudi referenca.

Kot opozarjajo v Evropski centralni banki (ECB), se Sloveniji v nasprotnem primeru obeta ponovna rast brezposelnosti, umik tujega kapitala in selitev proizvodnje.

Križanič pravi, da Slovenija javni sektor glede na dane institucionalne pogoje obvladuje, pričakuje pa, da bo prišlo tudi do podpore v DZ za nadaljevanje nekaterih strukturnih reform, zlasti tistih na področju trga dela.

Križanič je sicer na rednih polletnih posvetovanjih z ECB predstavil gospodarska in javnofinančna gibanja v Sloveniji, beseda pa je tekla tudi o razmerah v finančnem sektorju.

Trichetu je povedal, da Slovenija z rebalansom, ki je bolj varčevalen od načrtovanega pred padcem pokojninske reforme, in s spremljajočo prepovedjo sprejemanja novih obveznosti v breme proračuna, ki naj bi ostala v veljavi do sprejema rebalansa, dosega ciljne rezultate pri konsolidaciji javnih financ.

Minister tako ocenjuje, da bosta oba ukrepa skupaj prispevala k temu, da bo ob koncu leta javnofinančni primanjkljaj v skladu z zavezami, ki jih je Slovenija v dopolnjenem programu stabilnosti poslala v Bruselj. Gre za primanjkljaj v višini 5,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).

Tricheta je tudi seznanil, da so zaradi institucionalnih specifik Slovenije, ko je velik del proračunskih odhodkov zakonsko določen, glavna žrtev rezov investicije in materialni stroški ter da se nekateri projekti zamikajo v prihodnost.

Trichet po Križaničevih navedbah sprejema dejstvo, da je institucionalni okvir specifičen in da se prihranki zagotavljajo v tem okviru.

Prvega moža ECB je zanimalo tudi, kaj bo pri proračunskem načrtovanju za 2012 in 2013. Minister ga je seznanil, da se spremembe in dopolnitve proračuna za 2012 in predlog proračuna za 2013 pripravljata. Razrez po politikah je narejen, začenja pa se delo na finančnih načrtih. Spremembe proračuna za 2012 bodo po ministrovih besedah upoštevale pričakovane prihranke v tem letu, spremenjeni proračun pa bo manjši od že sprejetega.

Glede trenutne politične situacije v Sloveniji in morebitne zaskrbljenosti v Frankfurtu zaradi tega, je Križanič odgovoril, da je DZ sposoben sprejemati zakone in da ekonomska politika lahko izvaja varčevalne ukrepe, Trichet pa je to po njegovih besedah vzel na znanje.

Trichetu je povedal tudi, da so se obnovili pogovori med socialnimi partnerji in strankami glede pokojninske reforme ter da je dozorelo spoznanje, da je ta potrebna. Ob tem pričakuje, da se bo v letu dni uskladilo poglede na reformo in da se bo našla rešitev, ki bo sledila temeljnemu cilju, to je podaljšanju delovne dobe za tiste, ki lahko delajo.

Kot je dejal Križanič, s Trichetom nista govorila o reševanju težav v prezadolženi Grčiji. Minister sicer pred četrtkovim vrhom evroskupine, ko naj bi voditelji odločali o nadaljnji pomoči Grčiji, pravi, da je dodatni paket pomoči za to državo v osnovi pripravljen, razrešujejo pa se še podrobnosti.