bikoborbe Svet24.si

Biki v Kolumbiji si lahko oddahnejo, konec je ...

duši Svet24.si

Jasni znaki, da je nekdo iz vaše dušne skupnosti

823603_092-strancar Necenzurirano

Znani slovenski podjetnik na avstrijski zatožni ...

mitja kunstelj-pl Reporter.si

Tako je sodišče sesulo Mitjo Kunstlja, ki je ...

osijek pm Ekipa24.si

Grozljivka na Hrvaškem: prerešetali so avto ...

poroka-na-prvi-pogled, 3 Njena.si

Poroka na prvi pogled: Marjetka pred leti pravi ...

doncic edwards Ekipa24.si

Velika drama v Dallasu tokrat z nesrečnim koncem ...

Slovenija

Evropska komisija bo preverjala makroekonomsko stanje Slovenije

Deli na:
Evropska komisija bo preverjala makroekonomsko stanje Slovenije

Foto: Bobo

Evropska komisija bo v začetku marca na obisku v Sloveniji preverila njeno makroekonomsko stanje, je danes v Bruslju povedal minister za finance Janez Šušteršič. Obisk sodi v sklop poglobljene analize, ki jo zaradi tveganj glede makroekonomskih neravnovesij po oceni komisije potrebujejo Slovenija in še enajst članic EU.

Komisija je to ocenila v prvem poročilu o makroekonomskih neravnovesjih v članicah EU, ki ga je objavila minuli teden.

Razlogi za poglobljeno analizo stanja v Sloveniji so po njenih navedbah "hitro kopičenje notranjih neravnovesij z velikim naraščanjem stroškov dela na enoto proizvoda, zadolženosti v zasebnemu sektorju in cen nepremičnin" ter "visoko zadolženi bančni sektor, ki je pod občutnimi pritiski, saj je gospodarstvo v zgodnji fazi težkega procesa razdolževanja".
 
S poročilom komisije so se danes v Bruslju seznanili finančni ministri EU, podrobnejša razprava pa bo še sledila.
 
Vmes bodo strokovnjaki Evropske komisije obiskali države, kjer so bila neravnovesja zabeležena, kar bo po Šušteršičevih besedah priložnost za podrobnejša pojasnila.
 
Poročilo komisije je po mnenju slovenskega ministra za finance "zelo uravnoteženo, pošteno in transparentno, saj temelji na sistemu jasno opredeljenih indikatorjev, ki so za vse države enaki".
 
"Seveda pa številke ne povedo vsega in temu je namenjen obisk," je še dejal Šušteršič.
 
Pojasnil je, da je bila Slovenija v poročilu izpostavljena zaradi zadolženosti zasebnega sektorja, ki se je kopičila predvsem v času pred gospodarsko krizo in potem ostala na kritičnih ravneh, ker ni več novih posojil, ki bi omogočala hitrejše razdolževanje podjetij.
 
Pri tem je minister izpostavil, da gre za povprečje indikatorjev za zadnja tri leta, kar je še zlasti pomembno za indikator, ki govori o stroških dela na enoto proizvoda.
 
V Sloveniji se namreč po njegovih besedah na tem področju še vedno pozna učinek visoke rasti plač v javnem sektorju v obdobju, ko je bila uveljavljena plačna reforma, sicer pa so podatki o rasti plač v zadnjih dveh letih zelo zmerni tako v zasebnem kot javnem sektorju, kjer so praktično zamrznjene, tako da se vrednost tega indikatorja izboljšuje.
 
"To so stvari, ki jih bomo lahko komisiji predstavili, in glede na to, koliko bodo ti argumenti prepričljivi, bo potem komisija opredelila stališče, kakšni ukrepi so v Sloveniji potrebni," je pojasnil Šušteršič.
 
Poleg Slovenije je komisija izpostavila še enajst članic unije, katerim po njeni oceni grozijo škodljiva makroekonomska neravnovesja, kot so izguba konkurenčnosti, visoka raven zadolženosti ali prenapihnjene cene premoženja.
 
To so Belgija, Bolgarija, Ciper, Danska, Finska, Francija, Italija, Madžarska, Španija, Švedska in Velika Britanija.
 
Poročilo o makroekonomskih neravnovesjih je prvi korak v procesu preprečevanja in odpravljanja makroekonomskih neravnovesij.
 
Ta je bil uveden v sklopu novega svežnja pravil, imenovanega šesterček, ki velja od sredine lanskega decembra. Poleg krepitve nadzora nad makroekonomskimi neravnovesji so nova pravila namenjena krepitvi proračunske discipline.
 
Če bo poglobljena analiza pokazala, da v državah obstajajo makroekonomska neravnovesja, jim bo komisija priporočila, kako naj ukrepajo, da bi jih odpravile.
 
To je preventivni del procesa. V resnih primerih, torej če država ne bo ustrezno ukrepala na podlagi priporočil, pa lahko komisija proti državi sproži korektivno fazo postopka.
 
To pomeni, da mora država Bruslju posredovati akcijski načrt za odpravo neravnovesij z jasnim časovnim okvirom za njegovo izvedbo. V skrajnem primeru čaka državo, ki ne bo ustrezno ukrepala, kazen v višini 0,1 odstotka bruto domačega proizvoda.