Irglova je izpostavila, da varuhinja ni "ostala le pri besedah", ko je v začetku napovedala posebno skrb ranljivim skupinam. Nekdanji varuh je namreč po besedah poslanke pozabljal na nekatere posameznike v družbi. Kot je prepričana, so v Sloveniji posamezniki, ki že leta opozarjajo na svoje pravice, "a o tem ne govorimo". Navedla je oškodovance medvojnega in povojnega nasilja, ki po njenem niso slišani zato, ker "za seboj nimajo" t.i. levih organizacij in medijev.
Varuhinja se po besedah poslanke "ukvarja z izbrisanimi, ne ukvarja pa se z žrtvami medvojnega in povojnega nasilja. Vzpostavljajo se dvojna merila, saj sta vprašanji enako pomembni. Pahorjeva vlada se postavlja za izbrisane, ne priznava pa načrtne likvidacije več tisoč Slovencev po drugi svetovni vojni. V luči obravnavanja enakih možnosti imajo žrtve povojnega nasilja neurejen status, a spet veljajo dvojna merila," ocenjuje Irglova.
Pojasnila je, da v SDS zagovarjajo ustavni zakon o izbrisanih, a ne "morejo sodelovati pri načrtu SD, ki želi nasprotnikom osamosvojitve Slovenije izplačati odškodnine". Po njenem mnenju bi bile namreč s tem kršene pravice slovenskih državljanov.
Opozorila je, da se je prejšnji mandat preko medijev v javnost pošiljalo sporočila, da je vlada nekdanjega premiera Janeza Janše tista, ki ne spoštuje človekovih pravic, ter da je tedanja opozicija tista, ki jih spoštuje. Velikokrat se je izkazalo obratno, meni Irglova.
Pri tem je izpostavila "dvojna merila pri obravnavanju kršenja človekovih pravic" ter dejala, da "so v prejšnjem mandatu obravnavali nekaj grobih posegov v človekove pravice s strani sedanje koalicije", ki se niso pojavili v poročilu varuhinje.
Kot je ob tem dejala, je Janševa vlada sprejela vrsto zakonov, ki vzpostavljajo boljšo podlago za varovanje človekovih pravic, pri čemer navaja zakon o istospolnih zakonskih skupnostih, zakon o pacientovih pravicah, o verski svobodi, zakon o duševnem zdravju in zakon o preprečevanju nasilja v družini.
Irglova je pozornost namenila tudi vprašanju medijev in senzacionalističnemu poročanju ter tudi na tem mestu opozorila na "dvojna merila". Navedla je afero patria, pri čemer je po njenih besedah prišlo do nedopustne obtožbe nekdanjega premiera Janeza Janše. Izpostavila je še sovražni govor v medijih ter "nedopustno razkrivanje identitete otrok v medijih, ki se stopnjujejo kljub opozarjanju varuhinje".
Glede mobinga na delovnem mestu, ki mu varuhinja tudi namenja pozornost, je Irglova navedla primer "kršenja pravic" s nekdanjih novinarjev tednika Mag s strani odgovornih. Kot je dejala, tudi varuhinja pritrjuje, da je prišlo do neupravičenega in nasilnega ravnanja s strani odgovornih.
DZ nadaljuje obravnavo poročila varuhinje človekovih pravic. Kot je v predstavitvi stališča PS SD povedala Majda Potrata, v PS ocenjujejo, da se je inštitucija varuha utrdila. Opozorila je, da se je število primerov, ki jih obravnava varuh, povečalo, in izrazila upanje, da to ne pomeni zniževanja standarda spoštovanja človekovih pravic.
Po oceni Potrate poročilo "pred nas postavlja zahtevno nalogo, da razmišljamo in presodimo, kakšno je stanje človekovih pravic, in ko se je med mnogimi primeri treba odločiti, komu dati poseben poudarek". Pri tem je sama posebej izpostavila vprašanje izbrisanih in napovedala, da SD ne bo podprla dopolnila SDS k priporočilu glede izbrisanih.
Po omenjenem dopolnilu bi DZ vladi priporočil, naj pri reševanju problematike izbrisanih obravnava vsak primer posebej, izključili pa naj bi tudi možnost izplačila odškodnin. Po prepričanju Potrate in SD bi takšno dopolnilo pomenilo rušenje avtoritete ustavnega sodišča, zato bo SD podprla svoje dopolnilo, po katerem naj vlada v primeru izbrisanih dosledno uresniči odločbo ustavnega sodišča, je napovedala Potrata.
Ugotovila je tudi, da je iz poročila varuhinje Zdenke Čebašek Travnik razvidno, da se število primerov, ki jih obravnava, povečuje. Vprašala se je, kaj to pomeni, in izrazila upanje, da to ne pomeni zniževanja standarda spoštovanja človekovih pravic.
Kot poseben problem je izpostavila problematiko azilantov in ob tem izrazila prepričanje, da sedanji institut zagovornika azilantov v postopkih pridobivanja azila ne zagotavlja njegove neodvisnosti. Prepričana je tudi, da bi bilo treba okrepiti sodelovanje nevladnih organizacij in zainteresirane javnosti, ko gre za sprejemanje zakonov, ki se dotikajo človekovih pravic in svoboščin.
V SD bodo sicer podprli večino priporočil, ki naj bi jih DZ ob koncu obravnave poročila dal vladi.