Revija Reporter
Slovenija

ESČP z razsodbo proti Sloveniji zaradi kršitve svobode izražanja in poštenega sojenja

STA

30. jun. 2020 12:55 Osveženo: 12:57 / 30. 6. 2020

Deli na:

Slovenija mora v skladu z razsodbo Cimperšku plačati 15.600 evrov odškodnine in kriti tudi nekaj več kot 2800 evrov stroškov

Reuters

Evropsko sodišče za človekove pravice je v danes objavljeni sodbi v primeru slovenskega državljana, ki mu je bilo zavrnjeno imenovanje za sodnega izvedenca, soglasno ugotovilo kršitev pravice do svobodnega izražanja in poštenega sojenja.

Slovenija mora v skladu z razsodbo Cimperšku plačati 15.600 evrov odškodnine in kriti tudi nekaj več kot 2800 evrov stroškov, so sporočili iz Strasbourga.

Sodba zadeva primer Jerneja Cimperška, ki se je leta 2013 prijavil za naziv sodnega izvedenca. Opravil je izpit in čakal na predvideno priseglo leta 2014, ko je minister za pravosodje njegovo prijavo zavrnil, češ da nima ustreznih osebnostnih lastnosti za sodnega izvedenca.

Na to naj bi kazali njegovi komentarji v blogu in zapisi v spletni pošti preostalim kandidatom glede dela ministrstva in zamud pri prisegi, ki naj bi bili žaljivi in nezdružljivi z delom sodnega izvedenca.

Cimperšek je to odločitev izpodbijal na sodiščih, češ da je šlo za kršenje svobode govora. Menil je tudi, da ocena njegovih osebnostnih lastnosti ne sme biti omejena na spletno pošto in blog in zaprosil sodišče, naj zasliši priče, ki bi pričale o njegovem značaju in dejstvu, da njegov blog berejo le njegovi prijatelji.

Upravno sodišče je leta 2015 njegovo trditev zavrnilo in potrdilo ministrovo ugotovitev, da nima ustreznih osebnostnih lastnosti. Obenem je zavrnilo Cimperškovo prošnjo za ustno obravnavo, saj naj morebitna nova dejstva in dokazi ne bi bili pomembni za odločitev.

Kasneje je vrhovno sodišče zavrnilo njegovo revizijo, leta 2016 pa ustavno sodišče njegove ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Sodišče v Strasbourgu je sedaj ugotovilo, da je bila pritožniku zaradi zavrnitve ustne obravnave kršena pravica do poštenega sojenja. Upravno sodišče naj med drugim ne bi navedlo jasnih razlogov, s katerimi bi upravičilo vztrajanje pri zakonskem določilu, ki omogoča zavrnitev ustne obravnave.

Navajanje komentarjev v blogu in spletni pošti kot neposrednega razloga za zavrnitev njegove prijave za sodnega izvedenca pa predstavlja tudi neutemeljen poseg v njegovo svobodo izražanja, je še odločilo sodišče.