Erjavec »začuden«, ker hrvaška vlada vztraja pri tožbah zaradi Ljubljanske banke

Rešitev vprašanja Ljubljanske banke v skladu z zavezami, da se to rešuje v okviru nasledstva, je pogoj za ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe v slovenskem parlamentu, je povedal Erjavec ob prihodu na zasedanje zunanjih ministrov EU v Bruslju.

"Zadostuje samo, da minister za finance umakne tisto pooblastilo, ki ga je dal hrvaški minister za finance leta 1995 in leta 2001," pa je pozneje pojasnil v odgovoru na vprašanje, kaj konkretno želi Slovenija od Hrvaške, da bo sprožila postopek ratifikacije pristopne pogodbe.

"Za nas so zlasti problem tožbe," je poudaril Erjavec. Minister ne razume, zakaj nova hrvaška vlada vztraja pri tožbah, in je nad tem "začuden", saj te tožbe pred hrvaškimi sodišči niso uspešne.

Minister prav tako ne razume dvojnosti Hrvatov, ki po eni strani pravijo, da je treba poiskati rešitev za LB, po drugi strani pa pred hrvaškimi sodišči tečejo tožbe s pooblastili nekdanjega ministra za finance. "To je za Slovenijo nesprejemljivo," je izpostavil.

Poleg tega ministra "preseneča", da je hrvaško državno tožilstvo izdelalo mnenje o tem, da je omenjeno pooblastilo ustrezno za vodenje teh tožb.

"Ne razumem tega zapleta in mi je neprijetno, da se to dogaja," je dejal Erjavec in dodal, da je iskrena želja Slovenije, da čim prej ratificira hrvaško pristopno pogodbo in da imata državi čim bolj prijateljske odnose.

Pri tem je opozoril, da se je treba zavedati, da bodo tisti trenutek, ko bo Slovenija ratificirala hrvaško pristopno pogodbo, sodbe hrvaških sodišč tudi za Slovenijo zavezujoče. "Zato tega tveganja ne moremo prevzeti," je poudaril.

Minister je še povedal, da se bo v sredo sestal s slovenskim strokovnjakom za LB Francetom Arharjem, da se podrobno pogovorita o reševanju tega vprašanja na strokovni ravni. Pri tem je opozoril, da ima Arhar mandat do konca leta in da bi se morale stvari do takrat razčistiti.

Pobudo za imenovanje strokovnjakov za reševanje vprašanja LB je dala Hrvaška, Slovenija jo je sprejela, a to po ministrovih besedah ne pomeni, da so to vprašanje prenesli na bilateralno raven.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je sicer pred tem dejala, da je Slovenija sprejela pobudo Hrvaške, "da se vprašanje LB loči od našega evropskega partnerstva".

Slovenija bi v okviru dela strokovnjakov po Erjavčevih besedah rada izvedela predvsem, kakšna je pravna argumentacija za hrvaške tožbe, ki jih ne vlagajo varčevalci, ampak hrvaški banki na podlagi pooblastil iz let 1995 in 2001.

Če bosta Slovenija in Hrvaška rešili vprašanje LB, se lahko postopek ratifikacije hrvaške pogodbe v slovenskem parlamentu po Erjavčevih besedah začne "že jutri".

Minister je še pojasnil, da Slovenija vprašanje LB povezuje z ratifikacijo zato, ker se v primeru, da to vprašanje ne bo rešeno, lahko zgodi, da slovenski parlament ne bo želel ratificirati pogodbe. "Treba je vedeti, da v slovenskem parlamentu za to potrebujemo dve tretjini glasov," je opozoril.

Erjavec je dejal še to, da ne razume "ostrih reakcij" hrvaške ministrice Vesne Pusić, ki je poleg omenjenega v nedeljo dejala, da povezovanje LB z ratifikacijo hrvaške pristopne pogodbe ne prinaša nič dobrega.

Na vprašanje, ali sta se s Pusićevo včeraj v Bruslju pogovarjala o LB, je minister odgovoril, da je v hrvaških medijih prebral, da bo ministrica dala pobudo, da se ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU neformalno srečata. "Moram reči, da sva se nekajkrat srečala, a sva se samo lepo pozdravila," je pojasnil.

Pusićeva pa je povedala, da z Erjavcem nista imela nobenih sestankov, da to niti ni na dnevnem redu in da se v zadnjem mesecu ni spremenilo nič bistvenega. "Nimam kaj povedati na to temo," je dejala.

Poudarila je tudi, da je "neprimerno govoriti o blokadi". "Ne pričakujem nobene blokade. Pričakujem, da bo naša pristopna pogodba normalno ratificirana v vseh članicah unije," je dejala v odgovoru na hrvaško novinarsko vprašanje glede blokade Slovenije.

Zaplete med Slovenijo in Hrvaško zaradi LB so včeraj prav tako na hrvaško novinarsko vprašanje komentirali tudi v Evropski komisiji v Bruslju.

Vprašanje Ljubljanske banke je dvostransko vprašanje, ki ga je treba rešiti na bilateralni ravni ali v okviru Banke za mednarodne poravnave v Baslu, je dejal tiskovni predstavnik komisarja za širitev Štefana Füleja, Peter Stano.

Evropska komisija sicer po njegovih besedah še naprej spodbuja obe strani, naj čim prej poiščeta vzajemno sprejemljivo rešitev.

"Ni naloga Evropske komisije, da se s tem ukvarja," je še dejal Stano in ob tem spomnil, da je Hrvaška potrdila pripravljenost za nadaljevanje pogajanj o tem pod okriljem Basla v dogovoru s Slovenijo.

Ob tem je Stano še dejal, da je ratifikacija pristopne pogodbe v rokah posameznih članic in da teh postopkov ne želi komentirati, a poudaril, da komisija upa, da se bo ratifikacijski proces končal po načrtih, tako da bo Hrvaška postala članica EU 1. julija naslednje leto.