Minister je na zasedanju izpostavil različnost položajev članic unije: nekatere države so tranzitne, nekatere varujejo zunanjo mejo, nekatere pa so tiste, kamor begunci želijo.
Slovenija je tranzitna država, ki mora varovati zunanjo mejo unije; migranti nimajo za cilj Slovenije, temveč druge države, zlasti Nemčijo, Belgijo, Skandinavijo, je poudaril.
Pri tem je minister opozoril na problem, da se bodo tranzitne države, torej tudi Slovenija, lahko soočile s problemom, da bodo ljudje želeli na določen cilj, na primer v Nemčijo.
"Če jih bomo na silo zadrževali, bo to lahko povzročilo konfliktne situacije. Zato tudi glede teh relokacij - to je treba izvesti tako, da se bo tisti, ki bo relociran, strinjal z relokacijo," je izpostavil.
Poudaril je tudi, da je treba natančno opredeliti merila za razporeditev. "Kar se tiče kvot, pa niti ne gre več za vprašanje, ali so obvezne ali ne, ampak bolj za vprašanje kriterijev in potreb," je dejal.
"Treba je pripraviti ustrezno, celovito politiko, tudi glede na te različne situacije," je menil Erjavec. "Potrebujemo urejen pristop, ni prostora za improvizacijo," je še dodal.
Na to po njegovih besedah kaže dogajanje na Madžarskem, ki ga je sicer "zelo nehvaležno komentirati, ker tudi EU ni bila povsem pripravljena za takšen val beguncev, zlasti po balkanski poti".
Minister je izpostavil tudi potrebo po stalnem financiranju, meni, da bi bilo dobro ustanoviti sklad za reševanje migracijske krize.
V tranzitnih državah je pričakovati, da bo potrebnega več financiranja, ker bo treba financirati centre in poskrbeti za te ljudi in ustrezno urediti vstopno politiko.
Minister namreč meni, da klasičen postopek, ki velja v tem trenutku, ni najbolj ustrezen, zlasti v primeru nenadnega vala 3000 ali 4000 ljudi. "V tem primeru bi vse procedure odpovedale," je opozoril.
"Najslabše bi bilo, da bi ti ljudje potovali po Evropi brez urejenega statusa in brez ustreznih dokumentov. Vemo, da nekateri niti nimajo dokumentov," je še dejal.
Glede razmer v Sloveniji je sicer ponovil, da za zdaj ne opažajo sprememb, a opozoril, da je treba vedeti, da se lahko val zgodi zelo hitro in da je lahko zelo močen, takoj je lahko govora o nekaj tisoč ljudi.
A Slovenija je po njegovih besedah pripravljena. "Vlada ima pripravljene ukrepe, imamo pripravljen scenarij za vsakršen dogodek, problem pa bo, ker se zadeva ne bo rešila čez noč," je dejal.
Problem namreč po njegovih besedah izhaja iz Sirije in Iraka, kjer se razmere ne bodo uredile čez noč, zato potrebujemo trajne ukrepe in politiko v povezavi s to krizo, ki je povsem drugačna od tistih, ki smo jih poznali v preteklosti.
Te krize po Erjavčevih besedah ne moremo primerjati z migracijami in begunskim vprašanjem v devetdesetih letih, ko so se ljudje umaknili z vojnih žarišč in čakali, da se čim prej vrnejo domov.
"V Sloveniji so na primer imeli določene navezne okoliščine, sorodnike, prijatelje ali so nekoč delali v Sloveniji. Tukaj gre za povsem drugačne okoliščine," je ponazoril.
Konkretni ukrepi danes po njegovih besedah niso bili sprejeti, a to tudi ni bil namen. "Vsi smo se strinjali, da gre za zelo velik izziv za EU, za hudo humanitarno krizo in da je treba zagotoviti urejen pristop," je sklenil.