Na TEJ POVEZAVI lahko preberete odločbo sodišča in mnenja ustavnih sodnikov.
Ustavno sodišče je odločilo, da je Titova cesta v nasprotju z ustavo. O tem so ustavni sodniki odločali na seji 14. septembra, presenetljivo je, da so takšno odločitev sprejeli soglasno. Ustavno sodišče je zato odločilo, da se odpravi člen v odloku Mestne občine Ljubljana, ki je določil Titovo cesto v Ljubljani. Tako ljubljanski župan Zoran Janković novembra vendarle ne bo mogel odpreti nove Titove ceste med Žalami in stadionom v Stožicah. Morda pa bo lahko na volitvah nastopil s Titovo listo, če mu tudi tega ustavno sodišče ne bo preprečilo.
Ustavno sodišče v svoji obrazložitvi med drugim navaja: »Dejstvo, da je bil Josip Broz Tito dosmrtni predsednik nekdanje SFRJ, pomeni, da prav njegovo ime v največji meri simbolizira nekdanji totalitarni režim. Ponovno uvedbo ulice, poimenovane po Josipu Brozu Titu kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je zato mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu. V Republiki Sloveniji, kjer se je razvoj demokracije in svobodne družbe, ki temelji na spoštovanju človekovega dostojanstva, začel s prelomom s prejšnjo ureditvijo, je vsako oblastno poveličevanje komunističnega totalitarnega režima protiustavno. V obravnavani zadevi poimenovanje ceste po Josipu Brozu Titu namreč ni poimenovanje, ki bi se ohranilo še iz prejšnje ureditve in bi bilo danes le del zgodovine. Izpodbijani Odlok je bil sprejet leta 2009, osemnajst let po osamosvojitvi Slovenije in vzpostavitvi ustavnega reda, ki temelji na ustavnih vrednotah, nasprotnih vrednotam režima pred osamosvojitvijo. Takšna nova poimenovanja v današnjem prostoru in času nimajo več svojega mesta, ker so v nasprotju z načelom spoštovanja človekovega dostojanstva, ki sodi v samo jedro ustavne ureditve Republike Slovenije. Zato je Ustavno sodišče izpodbijani del Odloka odpravilo.«
Podrobnejšo obrazložitev objavljamo v priloženem tiskovnem sporočilu ustavnega sodišča.
Pobudo za presojo ustavnosti Titove ceste v Ljubljani je aprila lani vložila Mlada Slovenija, podmladek NSI: pripravil jo je odvetnik Radovan Cerjak, podpisali pa so jo prvak podmladka Jernej Vrtovec, žrtev Titovega režima Lidija Drobnič ter takratna mestna svetnika Franc Slak in Ignac Polajnar. Po mnenju odvetnika Cerjaka je Titova cesta v nasprotju z dvema členoma ustave, in sicer 34., ki govori o pravici vsakogar do osebnega dostojanstva in varnosti, ter 63., ki prepoveduje spodbujanje k neenakopravnosti, nasilju ali vojni. Njegove besede je podkrepila tudi Drobničeva, ki je bila pri 18 letih poslana v prisilno taborišče, čeprav je bila Jugoslavija podpisnica deklaracije o prepovedi prisilnega dela. Dejala je, da bi jo globoko prizadelo, če bi morala živeti v mestu s Titovo ulico: »S tem je prizadeto moje dostojanstvo, moja politična prepričanost, moje osebno prepričanje o tem, kaj je demokracija, in to zagotovo ni nasilje in pobijanje.«
Posebej zaničljivo odnos do žrtev Titovega režima je ljubljanski mestni svet pokazal tudi s tem, ko je odločitev za Titovo cesto sprejel dober mesec za tem, ko so v Hudi jami pri Laškem odkrili najbolj grozljivo morišče v Sloveniji po drugi svetovni vojni. V njej so našli več kot 700 skeletov moških in žensk, med njimi je bilo tudi okoli 30 kitk najstniških deklet. Več znakov kaže, da so bile žrtve žive vržene v opuščeni rudniški rov. Po predvidevanju strokovne skupine za povojna grobišča bi lahko v Barbarinem rovu v Hudi jami ležalo več tisoč žrtev. Zgodovinarji sklepajo, da gre za pobite vojne ujetnike in civiliste, ki so bili pripeljali iz taborišča na Teharjah; možno pa je tudi, da so tam končali tudi nekateri drugi pobiti vojni ujetniki. Takšnih morišč je po Sloveniji okoli 600, največje je v tankovskem jarku na Teznem pri Mariboru, kjer naj bi ležalo okoli 15.000 pobitih po drugi svetovni vojni. Za povojne poboje je bil najbolj odgovoren Tito kot voditelj takratnega režima. Celo zgodovinar dr. Jože Pirjevec, ki velja za Titu naklonjenega, v svoji zadnji knjigi Tito in tovariši piše, da je prav maršal izdal ukaz za poboje več kot 200 tisoč nasprotnikov režima, tako vojnih ujetnikov kot civilistov. Ukaz so izvršili njegovi slovenski tovariši, ki so umazano delo prepustili partijski policiji in vojski. Veliko ljudi je življenje izgubilo tudi v taboriščih, kamor je tovariš Tito zaprl več deset tisoč mož in žena. Samo Goli otok je izkusilo okoli 31 tisoč Jugoslovanov.
Iz Nove Slovenije so sporočili, da bodo odločitev ustavnega sodišča komentirali na današnji tiskovni konferenci ob 16. uri. Pred časom pa so napovedali, da bo odločba ustavnega sodišča v zvezi z ljubljansko Titovo cesto prelomna: če je poimenovanje ulice po jugoslovanskemu komunističnem diktatorju v nasprotju s slovensko ustavo, se bo ta moral posloviti tudi z ulic in trgov v vseh slovenskih mestih.