Novemu zakonu o RTVS se obeta podpora večine poslank in poslancev, nasprotujejo pa mu v opoziciji. Podpirajo ga v koalicijskih poslanskih skupinah, kjer so prepričani, da je zaradi zagotavljanja avtonomije javne RTV nujno potreben, čeprav opozarjajo na še nekaj odprtih vprašanj. Za opozicijo pa je predlog nedorečen, nedodelan in neusklajen.
V SD menijo, da samo s spremembami dosedanjega zakona ne bi mogli uresničiti zahteve, in sicer da mora RTV opravljati javno službo, da morajo biti organi upravljanja in nadzora neodvisni ter da mora biti zagotovljen kakovosten javni servis, kar mora imeti prednost pred interesi posameznih skupin.Poslanci SD imajo po besedah Majde Potrate sicer nekaj pomislekov, denimo glede statusnega preoblikovanja, izključitve zaposlenih iz sistema javnih uslužbencev ter parlamentarnega programa. "Prepričani smo, da se v nadaljevanju obravnave zakona utegne še kaj spremeniti, tudi kar zadeva stopnjo usklajenosti. Zato bo poslanska skupina SD z redkimi izjemami podprla sklep, da je predlog zakona primeren za nadaljnjo obravnavo," je dejala poslanka.
Poslanci Zaresa menijo, da je zakon dobro pripravljen, ponuja kakovostne in času primerne rešitve in ga je treba čim prej sprejeti, je dejala Cveta Zalokar Oražem. Predlog po njenih besedah prinaša marsikaj boljšega pri uveljavljanju večje odgovornosti, avtonomnosti, zavezanosti javnosti, bolj transparentnemu poslovanju in pripravi kakovostnejših programov.
V Zaresu bodo predlog podprli, ob čemer Zalokar Oražmova opozarja, da ostaja še nekaj odprtih vprašanj, denimo število predstavnikov narodnih skupnosti v svetu ter primerna umestitev tretjega programa.
Predlog bodo podprli v tudi poslanci LDS, ki si po besedah Boruta Sajovica želijo javno, avtonomno ter politično in kapitalsko neodvisno RTVS. Predlog po njegovem mnenju prinaša večjo avtonomijo v odnosu do politične in kapitalske moči, uvaja preglednost med javnim in zasebnim ter omogoča večjo učinkovitost poslovanja, kar bo omogočilo tudi bolj kakovosten program in večje zadovoljstvo naročnikov.
Sajovic pri tem opozarja na posledice dosedanjega zakona. Ta je po njegovem mnenju povzročil, da se je politika ves čas vmešavala v delo javne RTV, vrstili so se razni ekscesi, cenzuriranje, šikaniranje, pristranskost in posegi v programsko vsebino. "Zato je skrajni čas, da smo dobili nov zakon, ki bo zagotovil, da bo RTV res postala javni servis," poudarja Sajovic in dodaja, da poslanci LDS od predlagateljev pričakujejo še nekaj pojasnil.
Predlog bodo ob prvi obravnavi podprli tudi v DeSUS, je napovedal Anton Urh, ki ugotavlja, da predlog zakona prinaša prevetritev osrednje medijske hiše. Prenova "nacionalke" je po njegovem mnenju potrebna v luči povečanja njene neodvisnosti in avtonomije. V DeSUS bodo sicer predlog, da je zakon primeren za nadaljnjo obravnavo, podprli, kakšna bo njihova nadaljnja odločitev, pa v tem trenutku še ni "izkristalizirano", je še dejal Urh.
V poslanski skupini SDS bodo po napovedih poslanca Aleksandra Zorna predlog zakona zavrnili, saj je "nedodelan in nepripravljen". Pripombe je imel predvsem na spremembo statusa zaposlenih, na organizacijsko in statusno spremembo medija ter na reorganizacijo tretjega programa.
Posledica spremembe statusa zaposlenih so lahko po njegovih ocenah fatalne. Kot meni, številne okoliščine, ki urejajo status zaposlenih, v predlogu zakona niso natančno določene, zato lahko sprememba pomeni socialno bombo. RTVS namreč zaposluje 2000 ljudi, od katerih so odvisne družine. V poslanski skupini SDS tudi menijo, da bi se pripravljavec zakona moral odločiti med eno izmed statusno-organizacijskih oblik, ne pa da si je izmislil novo. Glede reorganizacije tretjega programa v parlamentarni program pa meni, da bi lahko takšna reorganizacija pomenila uvedbo državnega medija.
Tudi poslance SLS skrbi nedorečena usoda zaposlenih, saj naj ne bi bili več javni uslužbenci, s čimer se zaposleni ne strinjajo. V stranki se sicer strinjajo, da je dosedanji zakon potreben marsikatere spremembe, a so pričakovali bolj dodelan, dorečen in s sindikati usklajen zakon.
Kot je dejal Janez Ribič, SLS v nadaljnji obravnavi pričakujejo precejšnje spremembe, podprli pa bodo takšen zakon, ki bo pri pripravljanju programov "zagotavljal spoštovanje človekove osebnosti in dostojanstva, načela nepristranskosti in resničnosti informacij mnenjskega, svetovnonazorskega in verskega pluralizma ter politične neodvisnosti in avtonomnosti."
Miran Györek (SNS) pa meni, da se cilji zakona, kot so povečanje avtonomije in učinkovitost poslovanja, sicer lepo slišijo, a jih bo s takšnim predlogom težko doseči. Györek med drugim opozarja na konfliktnost pri imenovanju predstavnika narodnih skupnosti, kar bo v pristojnosti predsednika republike. "Nikjer pa ni opredeljeno, kako se bodo dogovorili za skupnega člana, in če že mora biti tako, ali ne bi bilo bolje, da sta v svetu predstavnika obeh narodnostnih skupnosti," je dejal poslanec.
Enake pomisleke ima poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz, ki opozarja, da je skupni član sveta za madžarsko in italijansko narodno skupnost nesprejemljiv. "Kako bi lahko nekdo, ki pozna samo eno skupnost, zastopal obe skupnosti," se je vprašal.
