Cerarjev odstop po ocenah ekonomista Marka Jakliča ne bo imel večjih političnih ali gospodarskih posledic. Do parlamentarnih volitev namreč ni več daleč, poleg tega pa slovenski finančni trg ni dovolj razvit, da bi se na njem lahko ustvarjala stabilnost ali nestabilnost, je prepričan.
"Ne vem pa, kako bo s stavkovnim valom. Nanj ima odstop lahko določene posledice, saj vlada na tem področju zdaj ne bo operativna. Koliko bodo sindikati kazali svoje mišice, bomo še videli," je dejal in dodal, da bi to za gospodarstvo kratkoročno vendarle lahko pomenilo določene stroške.
Veliko bolj negotova je po Jakličevem mnenju nadaljnja usoda NLB in projekta drugi tir. Pogajanja z Evropsko komisijo glede NLB bi se po njegovih ocenah morala nadaljevati, drugi tir pa je vprašljiv. Spomnil je, da je črpanje evropskih sredstev pogojeno z določenimi časovnicami, o možnostih uspeha dodatnih pogajanj pa je po njegovih besedah težko ugibati.
Ekonomist Mitja Kovač je ocenil, da je Cerar s svojim odstopom "presekal gordijski vozel izsiljevanja in ogrožanja finančne stabilnosti Slovenije", pri čemer je Kovač izpostavil "popolnoma nerealne" zahteve sindikatov javnega sektorja.
Opozoril je, da je sicer vsaka politična nestabilnost škodljiva tako za gospodarstvo in bonitetno oceno Slovenije kot ugled države v tujini. Glede usode drugega tira in NLB pa je po njegovem mnenju mogoče zgolj špekulirati.
Ekonomist Sašo Polanec je poudaril, da ga je odstop presenetil, saj je bila Cerarjeva vlada stabilna in kazalo je, da bo "kljub številnim težavam zlahka dokončala mandat". Pričakoval je tudi, da ne bo preveč dejavna.
"Z vidika stabilnosti države me ne skrbi, saj bo vlada v odstopu v resnici dokončala mandat. Obenem bo s tem, ko se ne bo dogovorila za dvig plač, poskrbela za še nekaj mesecev nižje plače v javnem sektorju in posledično manjši javni dolg, kar je za verjetnost poplačila slovenskega dolga in posledično boniteto države dobro," je prepričan.
Glede drugega tira je med drugim izpostavil vprašanje, kaj storiti z že ustanovljeno družbo 2TDK, glede NLB pa morebitno kazen iz Bruslja v primeru neizvedene prodaje banke.
Da bo imel Cerarjev odstop omejen vpliv na kapitalske trge in gospodarske razmere, meni tudi glavni ekonomist skupine Alta Sašo Stanovnik. Junija se namreč obetajo redne volitve, poleg tega pa "ta koalicija tako ali tako ni veljala za reformno in se je pravzaprav bolj izogibala večjim odločitvam".
"Na neki način je ta odstop samo potrditev tega, da bodo številna vprašanja o drugem tiru, NLB in plačah javnih uslužbencev nerazrešena oziroma preložena na naslednjo vlado. Zna pa biti zaradi tega dogodka predvolilna tekma bolj burna in zanimiva," je ocenil.
Še najbolj neposreden vpliv ima lahko odstop po Stanovnikovih ocenah na Luko Koper, a je tudi v tem primeru težko oceniti, kako bi lahko zaplet z referendumom vplival na vrednost delnice. "Za NLB pa to pomeni ohranitev statusa quo do nadaljnjega," je še dejal Stanovnik.
Tudi analitik KD Skladov Primož Cencelj odstopu ne pripisuje posebnega vpliva na finančne trge. Glede NLB je ocenil, da "ni bila samo v premierjevih rokah, temveč gre za splošno vladno zgodbo".
Kot bolj nejasno vprašanje je izpostavil dvig plač, ki ga zahtevajo sindikati. "Če bi se pogajanja in stavke prestavila na naslednjo vlado, bi bilo to mogoče zelo dobro za javne finance," je dodal.
Na Cerarjev odstop so se odzvali tudi v NLB. Kot so zapisali v dnevnem pregledu finančnih trgov, je bila premierjeva odločitev presenetljiva, a na slovenski finančni trg ni pomembneje vplivala.