Minister za finance Franc Križanič upa, da bo dogovor finančnih ministrov EU o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra, pomiril kapitalske trge. Jože Mencinger pa meni, da je bilo "vse skupaj sprejeto nekoliko v paniki". Z novo finančno krizo bi se gospodarska rast v Sloveniji po Križaničevem mnenju zagotovo še zamaknila. Ekonomisti pa so glede odločitve ministrov EU različnih mnenj.
Finančni ministri EU so dogovor o vzpostavitvi sistema za zagotovitev stabilnosti evra, ki predvideva do 750 milijard evrov pomoči državam v območju evra in vključuje Mednarodni denarni sklad (IMF), v Bruslju sprejeli v noči na ponedeljek po več kot enajstih urah pogajanj.
Minister Križanič je v izjavi v Ljubljani izrazil upanje, da je bil ukrep "dovolj hiter, močan in jasen, da ga bodo kapitalski trgi razumeli in normalno delovali naprej". S tem naj bi se na trge povrnile normalne razmere, da se tečaji delnic ne bi več zniževali in se bodo razlike v cenah obveznic zmanjšale.
Tu je tudi interes slovenskega gospodarstva zelo velik, je dodal. Prvi podatki namreč kažejo, da se je v spomladanskih mesecih začela razmeroma hitra gospodarska rast, torej vračanje na stare tire. Z novo finančno krizo bi se to brez dvoma zamaknilo, je opozoril.
Križanič je spomnil, da so finančni ministri ponoči sprejeli uredbo, s katero so oblikovali finančni stabilizacijski mehanizem EU do višine najmanj 60 milijard evrov, ki posega v sanacijo javnofinančnih problemov posameznih držav, kjer lahko pride do resnih motenj, ki jih niso povzročile same. Država, ki bo tako pomoč dobila, bo morala izpolniti zelo stroge pogoje pri vodenju ekonomske politike, je dejal.
Finančni ministri so poleg tega sprejeli dodaten ukrep, to je ustanovitev posebne inštitucije, ki bo z jamstvom držav območja evra prevzela do 440 milijard evrov dolgov. S tem se bo odzivala na kapitalskih trgih, ko se bo pokazala potreba po reševanju problemov na področju črpanja sredstev za potrebe kritja javnofinančnih primanjkljajev. Tudi tukaj bodo pogoji zelo strogi, vezani na sodelovanje IMF, je dejal Križanič.
Vsa ta sredstva bodo odplačna, cena kreditov pa bo predvidoma določena v podobni višini kot pri pomoči Grčiji. Glede te je Križanič dejal, da teče v skladu z načrti. Cela vrsta držav je že izpeljala parlamentarne postopke in 19. maja je pričakovati izplačilo prvih obrokov. Možnost, da bi prišlo do odpisov kreditov Grčiji, se mu ne zdi verjetna. "Zelo verjetno bo prišlo ali do podaljševanja kreditov ali pa bo na kapitalskih trgih vnovič črpala sredstva za kritje svojega javnofinančnega primanjkljaja," je dejal.
Potencialne stroške, ki jih bo imela Slovenija s pomočjo Grčiji, bo finančno ministrstvo vgradilo v predlog rebalansa letošnjega državnega proračuna. Tega bo vlada sprejela do začetka junija, DZ pa naj bi ga še isti mesec potrdil, je povedal Križanič.
Minister za evropske zadeve in razvoj Mitja Gaspari pa je danes v Bruslju dosedanje ukrepe za zagotovitev stabilnosti območja evra za STA ocenil kot "pravilne in dobre, čeprav nekoliko pozne". Ob tem je poudaril, da je to šele prvi korak za ureditev razmer v območju evra. "Za temi kratkoročnimi ukrepi zagotavljanja finančnih sredstev za umiritev mednarodnih kapitalskih trgov bodo morale slediti institucionalne prilagoditve v okviru sistema evra, kar pa zahteva tudi nekatere spremembe v pravnem okviru delovanja evroskupine in celotne EU," je pojasnil.
Ekonomisti pa imajo o dogovoru finančnih ministrov EU različna mnenja. Bogomir Kovač meni, da gre za prvi ukrep v kolikor toliko pravi smeri, ki pomeni, da je EU kot institucija stopila v ospredje in postavila nek svoj okvir za reševanje. Kot je dejal za STA, EU na ta način vendarle ne bo več zgolj nekakšen center za redistribucijo obveznosti posameznih članic. Ob tem se mu zdi pametna odločitev o oblikovanju novih fiskalnih pravil, ki bodo na nek način nadomestila stare in neprimerne, predvsem pa zelo neelastične maastrichtske kriterije.
Ekonomist Bernard Brščič pa v ukrepih vidi konec EU. Po njegovem je očitno na ravni EU prevladal francoski način reševanja finančne krize, kar hkrati pomeni poraz Nemčije, do nedavnega glas razuma v EU. Vse dobronamerne državljane EU bi to po njegovem moralo izjemno skrbeti, saj je ECB obenem sklenila v eskontiranje sprejeti tudi državne obveznice nižje bonitete, torej tudi držav, ki so v fiskalni krizi.
"Vse to me navaja k oceni, da je to začetek konca, ne le evroobmočja, pač pa verjetno tudi EU. S tem so si politične elite v Bruslju zgolj kupile nekaj časa, s samim ukrepom pa vzrokov težav ne odpravljajo. To pomeni, da bo EU v naslednjih nekaj letih končala z velikim pokom ali pa bo prišlo do njene centralizacije in s tem do prisilne centralno planske federalizacije Evrope, kar pa so težnje, ki so vredne vse obsodbe in bi nas morala ta pojavnost 'francoske bolezni', centralno planskega reševanja krize in federalizacije izrazito skrbeti," je za STA dejal Brščič.
Ekonomist Jože Mencinger prav tako ni preveč prepričan v sprejete ukrepe. Za STA je zatrdil, je bilo vse skupaj sprejeto nekoliko v paniki, v upanju da bodo zaustavili finančne špekulante. Mencinger meni, da bi bilo potrebno veliko teh finančnih poslov prepovedati oz. jih razglasiti za goljufijo, a je o tem potrebno razmišljati na ravni EU. Ob tem je izrazil upanje, da bodo ukrepi prijeli.
Na reševanje evra so se pozitivno odzvali tudi trgi, delnice na evropskih borzah so se v povprečju podražile za več kot pet odstotkov, na ameriškem Wall Streetu pa za več kot štiri odstotke. Dogovor je pozitivno vplival tudi na tečaj evra in ceno nafte, ki sta na vrednosti pridobila skoraj dva odstotka oz. 3,5 odstotka.