Tako vladna svetovalna skupina pod vodstvom dr. Mateja Lahovnika kot vlada niti nista imeli na voljo vseh relevantnih podatkov o stanju v gospodarstvu, da bi lahko ukrepe povsem prilagodili. A s pogledom za nazaj lahko rečemo, da so ukrepi večinoma dosegli želeni učinek.
Polanec je bil del svetovalne skupine. Pravi, da so se zavedali, da gospodarstva ni mogoče povsem zavarovati pred šoki, povezanimi s covidom-19, neposredno z zaprtjem ali posredno preko ponudbenih verig. Ne le zaradi javnofinančnih stroškov, pač pa tudi zaradi moralnega hazarda, ki se povečuje z večjim zavarovanjem pred šoki.
Osredotočili so se na pomoč podjetjem glede stroškov dela. Iz tega naslova je država plačevala 80 odstotkov plače tistim zaposlenim v podjetjih, ki so bili na čakanju na delo. Poleg tega še prispevke za pokojninsko zavarovanje. Marca je bila ta pomoč uporabljena za 110 tisoč zaposlenih oseb, s čimer so se reševala številna delovna mesta, zaradi znižanja stroškov se je povečala tudi verjetnost preživetja podjetij.
Polanec je bil del svetovalne skupine. Pravi, da so se zavedali, da gospodarstva ni mogoče povsem zavarovati pred šoki, povezanimi s covidom-19, neposredno z zaprtjem ali posredno preko ponudbenih verig. Ne le zaradi javnofinančnih stroškov, pač pa tudi zaradi moralnega hazarda, ki se povečuje z večjim zavarovanjem pred šoki.
Ukrep je veljal tudi za zaposlene pri samostojnih podjetnikih, za slednje pa so uvedli mesečni temeljni dohodek. Niso se odločili za pomoč v obliki plačevanja najemnin za poslovne prostore (predvsem trgovske), saj to ne bi bilo pravično do tistih podjetij z lastništvom nad prostori. Glede kritik, zakaj je vlada namenila dodatek za upokojence, saj ti niso občutili izpada prihodkov, Polanec pojasni, da je bila pomoč namenjena tistim z nižjimi pokojninami. Ti večino denarja potrošijo neposredno, torej so s tem ukrepom tudi spodbudili potrošnjo.
Turistični boni so pozitiven ukrep ne le zaradi neposredne pomoči turizmu, pač pa tudi zaradi posrednih učinkov, saj več dejavnosti dobavlja dobrine in storitve turističnim podjetjem. Kot zelo pomemben ukrep, ki ga je sprejela vlada, učinke pa bo prinesel v prihodnjega pol leta, Polanec poudarja subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. Tudi ta ukrep je namenjen ohranjanju delovnih mest in podjetij, Nemčija in Francija pa sta ga za zaščito svoje (predvsem avtomobilske) industrije uvedli že pred epidemijo.
V Sloveniji prav tako velik del gospodarstva in zaposlenih obsega avtomobilska industrija, ki je med najbolj prizadetimi segmenti. Ukrep pomoči pri skrajšanem delovnem času bo na sploh v pomoč zlasti izvoznikom, ki zmanjšanje povpraševanja opažajo z zamikom.
Ob vseh ukrepih pomoči je treba upoštevati tudi fiskalni vidik, dodaja Polanec. Slovenija je tu bolj omejena kot na primer Nemčija. Za nas bodo zelo pomembne rešitve financiranja javnofinančnih primanjkljajev, ki bodo sprejete na ravni EU. Junijska napoved Banke Slovenije o (zgolj) 6,5-odstotnem padcu BPD letos se zdi ekonomistu precej optimistična.
Bolj realen je upad blizu desetih odstotkov, saj bodo v prihodnje prizadeta številna izvozna podjetja. Zelo smo odvisni od dogajanja v tujini, novice iz ZDA in Brazilije glede (ne)obvladovanja epidemije niso najboljše. Ključno bo, ali bodo odprte mednarodne povezave pri blagu in ljudeh.
Kar se tiče brezposelnosti v Sloveniji, je bila njeno naraščanje v zadnjih mesecih manjše, kot bi lahko pričakovali. V veliki meri zaradi protikriznih ukrepov vlade. Po izteku ukrepov je celo nekoliko zrasla zaposlenost oziroma upadla brezposelnost. Verjetno bi ohranili še več delovnih mest, če bi prej ukrepala Šarčeva vlada. Na sploh Polanec ugotavlja, da je sedanja vlada prisluhnila svetovalni skupini ekonomistov.
