Revija Reporter
Slovenija

Ekologi: Za časovno stisko pri Magni je kriva država, ministrica naj odstopi

STA

1. sep. 2017 9:42 Osveženo: 22:35 / 01. 9. 2017

Deli na:

Vladi očitajo, da je izsilila neprimerno lokacijo in potencialnega investitorja zavedla, saj mu je obljubila nerealne časovne roke glede umeščanja objekta v prostor.

Bobo

V Alpe Adria Green Slovenija krivdo za časovno stisko pri Magni pripisujejo ministrstvu, zaradi česar bi morala ministrica Irena Majcen po njihovem odstopiti

V mednarodnem društvu za zaščito okolja in narave Alpe Adria Green Slovenija so tudi uradno potrdili, da se bodo v skladu z odločitvijo upravnega odbora pritožili na izdano okoljevarstveno soglasje Magni za njen načrtovani projekt gradnje lakirnice na območju poslovne cone Hoče. Krivdo za časovno stisko pripisujejo vladi.

Kot so v izjavi za javnost pojasnili v Alpe Adria Green (AAG), so odločitev o pritožbi sprejeli na korespondenčni seji, v postopku pa zastopajo tudi civilno iniciativo iz Miklavža na Dravskem polju.

V omenjeni okoljevarstveni organizaciji, ki ima sedež na Jesenicah, vladi, zlasti pa okoljskemu ministrstvu, očitajo, da sta povsem zanemarila organizirano javnost, saj bi že lani morala sklicati vsaj posvet nevladnih organizacij in drugih oblik civilne družbe ter jim predstaviti problematiko umeščanja Magne Nukleus v prostor.

Krivdo za časovno stisko v celoti pripisujejo ministrstvu, zaradi česar bi morala ministrica Irena Majcen po njihovem odstopiti, saj naj bi investicijo spravila v kritično fazo. Nevladne organizacije niso v ničemer krive, menijo in dodajajo, da so te celo tvorno prispevale pripombe in zahteve, ki so v skladu z varstvom okolja in trajnostnim razvojem.

V AAG pogrešajo tudi ustrezno strategijo kmetijskega ministrstva, ki da je zatajilo pri umeščanju Magne v prostor in očitno ne sledi trajnostnemu razvoju. Zato naj krivdo po njihovem prevzame tudi minister Dejan Židan.

Sicer pa je najpomembnejši argument za njihovo nasprotovanje postavitvi Magne na tej lokaciji prav načrtovana pozidava najboljših kmetijskih zemljišč in to celo na vodovarstvenem območju. Poseg Magne na tej lokaciji bi po njihovem pomenil kršenje zakona o varstvu okolja.

Kot med drugim opozarjajo, je bila podlaga za okoljevarstveno soglasje tudi poročilo o vplivih na okolje, ki je kršilo predpis o njegovi vsebini s tem, da ni predstavilo alternativnih lokacij v obveznem poglavju o alternativnih rešitvah. Opisali so zgolj tehnološki vidik, prav tako ni bilo v njem nobene zahteve Magne, da zahteva prav to lokacijo.

Ker so v AAG želeli biti konstruktivni, so predlagali nekaj drugih lokacij, kot so Kidričevo, območje nekdanje Metalne in Tama. Alternativne lokacije imajo po njihovem vrsto prednosti, ohranili bi najboljšo kmetijsko zemljo, Rogoški gozd, naravo ter preprečili možne in verjetne škodljive vplive na zdravje prebivalcev.

Upravni odbor omenjene organizacije je zato sklenil, da se na izdano soglasje Magni pritoži, hkrati pa poudarja, da "greenfield" pozidave za Slovenijo niso primerne, saj bo država na ta način še naprej izgubljala rodovitno zemljo. V AAG zahtevajo dejansko uvedbo neodvisnega nadzora obratovanja Magne s strani organizirane civilne družbe po vseh relevantnih parametrih okolja.

Alpe Adria Green je obsodila tudi številne pritiske na nevladne organizacije, da se kot stranke v postopku ne bi pritožile na okoljevarstveno soglasje. Te so po njihovem izvajali vsi, od politikov, lokalnih pomembnežev, gospodarske zbornice, sindikatov do same Magne, ki straši z odhodom na Madžarsko, vse zato, da v Sloveniji ne bi uveljavljali pravne države in aarhuške konvencije.

Na ministrstvu za okolje in prostor so za STA pojasnili, da okoljevarstvena soglasja izdaja Agencija RS za okolje (Arso) in da je bila navedbah Arsa v okviru samega postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja Magni vključena vsa zainteresirana javnost, na način, kot ga predvideva zakon o varstvu okolja.

"Javnosti je bila ves čas postopka na voljo dokumentacija o projektu, v času javne razgrnitve pa je bila javnost še pozvana, da poda svoje pripombe in zahteve za vstop v postopek. V samem postopku je sodelovalo 10 nevladnih organizacij, sklicana je bila ustna obravnava za izmenjavo mnenj in stališč," navajajo na ministrstvu.

Vse prispele pripombe javnosti in nevladnih organizacij je Arso proučil in se do njih opredelil v obrazložitvi odločbe. "Tako nobena javnost ni bila izločena iz tega postopka," poudarjajo na ministrstvu.