Za ločenost dneva referenduma od dneva evropskih volitev se je na seji DZ znova zavzel tudi minister za kulturo Uroš Grilc. Kot je poudaril, bi bila v nasprotnem primeru vsebina referenduma "kvečjemu podnapis za predvolilne slogane, za vsak slučaj, če so ljudje morda že siti političnih obljub".
Grilc je pobudnikom referenduma o arhivski noveli očital, da ne razumejo najbolje razlike med predvolilno politično agitacijo na eni strani in pa argumentirano razpravo o tem, ali so neke zakonske rešitve ustrezne ali ne. Je pa minister izrazil spoštovanje do nedvoumne volje ljudstva, podkrepljene z več kot 46 tisoč podpisi, da želi o noveli presojati na referendumu.
Koalicijske poslanske skupine PS, SD, DL in DeSUS so napovedale, da bodo podprle predlog odloka o razpisu referenduma, ki kot dan glasovanja določa nedeljo, 4. maja. V tem primeru bi kot dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, obveljal 3. april.
Irglova je dejala, da je nastala nenavadna situacija, saj bodo dan referenduma o arhivski noveli določili njegovi nasprotniki. Po njenih besedah bi sočasna izvedba referenduma in evropskih volitev 25. maja zagotovila največjo udeležbo in hkrati najmanjše stroške. Predlagani 4. maj je, tako Irglova, v popolnem nasprotju z gospodarnim in preudarnim ravnanjem DZ.
Po besedah Irglove v primeru arhivske novele ni šlo za strokovno odločitev, ampak za politično odločitev z namenom, da se raziskovalcem onemogoči delo, zlasti v zvezi z delovanjem nekdanje Službe državne varnosti. Kot je dodala, leve politične stranke z arhivsko novelo na zelo zvit način zapirajo arhive.
Predlog pobudnikov referenduma za sočasno izvedbo referenduma in evropskih volitev so podprli tudi v poslanski skupini SLS, NSi pa v uvodnem delu seje ni predstavila svojega stališča. Poslanec SLS Janez Ribič je tako napovedal, da bo strankina poslanska skupina podprla dopolnilo SDS, ki predlaga 25. maj.
Poslanec PS Jožef Kavtičnik je opozicijski SDS očital, da referendum o arhivski noveli zlorablja kot temo evropskih volitev. Poslanec iz vrst SD Samo Bevk pa je dejal, da je referendumska pobuda izrazito strankarski projekt SDS, ki se je želel pokazati kot civilna pobuda. Očitno tudi nova referendumska ureditev ni imuna na politične zlorabe, je dodal Bevk.
Da bo tudi DL podprla predlagani 4. maj kot dan referendumskega glasovanja, je napovedala strankina poslanka Polonca Komar. Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) pa je izrazila bojazen, da bo referendum le še poglobil ideološke in politične delitve. SDS je, tako Kotnik Poropatova, arhivsko novelo zlorabila za politično obračunavanje.
Za določitev dneva referendumskega glasovanja bo sicer zadostovala navadna večina, to je večina navzočih poslancev. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi namreč dvotretjinsko večino terja le v primeru, če od dneva razpisa do dneva glasovanja preteče več kot 45 dni.
Prekinitev
Izredna seja DZ, na kateri danes poslanci odločajo o razpisu referenduma o arhivski noveli, se je zapletla že na samem začetku, pri predstavitvi stališč poslanskih skupin. Predsednik DZ Janko Veber je namreč odvzel besedo poslanki SDS Evi Irgl, kar je spodbudilo polemično razpravo med poslanci. Veber je sejo DZ prekinil do 14. ure.
Po prekinitvi seje je Veber tudi sklical neformalni sestanek vodij poslanskih skupin, ki poteka za zaprtimi vrati.
Veber je svojo odločitev o odvzemu besede Irglovi pojasnil z besedami, da je poslanka kršila poslovnik s tem, ker v predstavitvi stališča poslanske skupine SDS ni govorila o izbiri datuma referenduma, kar je tema izredne seje DZ, temveč o vsebini arhivske novele.
Irglova se z Vebrovo odločitvijo ni strinjala in je kljub izklopljenemu mikrofonu nadaljevala s predstavitvijo stališča. Veber se je zato odločil, da bo DZ z glasovanjem odločil o upravičenosti ugovora Irglove. Z 11 glasovi za in 41 proti je DZ ugovor poslanke SDS zavrnil kot neupravičen.
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je Vebru očital nekorektno vodenje seje, saj da naj bi uporabljal dvojna merila. Po Tankovih besedah tudi minister za kulturo Uroš Grilc pri predstavitvi stališča ministrstva oz. vlade ni govoril o datumu referenduma, pa mu Veber ni vzel besede.
Do zapleta je prišlo tudi pri določitvi dnevnega reda seje. Tanko je - enako kot v petek na kolegiju predsednika DZ - izrazil nestrinjanje s tem, da se kot predlagatelj odloka o razpisu referenduma pojavlja odbor za kulturo. Kot je dejal, bi vloga predlagatelja morala pripasti Irglovi, ki je kot prvopodpisana zahtevi za razpis priložila tudi predlog odloka.
Veber je postregel z enakim pojasnilom kot na kolegiju. Po njegovih besedah se je Irglova pod zahtevo in priloženi predlog odloka podpisala kot civilna oseba in ne kot poslanka. Civilna oseba pa na more biti predlagatelj odloka, zato je ta vloga pripadla matičnemu delovnemu telesu, ki je v tem primeru odbor za kulturo, je dodal.
Čeprav se je Irglova pod zahtevo, ki ji je priložila predlog odloka, resda podpisala kot civilna oseba, ji po Tankovem mnenju nihče ne more odvzeti pravice poslanke, da je lahko tudi predlagateljica odloka. Kot je poudaril, je Irglova žrtev "kraje predlagateljstva", ki sta jo zakrivila predsednica odbora za kulturo Majda Potrata (SD) in njena poslanska skupina.
DZ naj bi sicer na današnji izredni seji določil datum referenduma o arhivski noveli. Pričakovati je, da bo koalicijska večina enako kot na seji odbora za kulturo, ki je bila v četrtek, kot dan glasovanja podprla nedeljo, 4. maja. V tem primeru bi kot dan razpisa referenduma, s katerim začnejo teči roki za opravila, obveljal 3. april.