Revija Reporter
Slovenija

Dvoličnost Nataše Pirc Musar gre na roko tajkunom

15. mar. 2011 6:30 Osveženo: 10:01 / 09. 8. 2017

Deli na:

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je javno razkrila lastništvo nepremičnine predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča na Bledu, ne pa tudi svojega (so)lastništva nepremičnine v Škrjančevem pri Radomljah. Pirc Musarjeva se z argumentom, da podatki o lastništvu nepremičnin na spletnem portalu Prostor pomenijo nedopusten vdor v zasebnost posameznika, trudi javnosti onemogočiti dostop do podatkov, ki so pomagali razkriti marsikatero nečednost slovenskih tajkunov.

Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je javno razkrila lastništvo nepremičnine predsednika ustavnega sodišča Ernesta Petriča na Bledu, ne pa tudi svojega (so)lastništva nepremičnine v Škrjančevem pri Radomljah. Pirc Musarjeva se z argumentom, da podatki o lastništvu nepremičnin na spletnem portalu Prostor pomenijo nedopusten vdor v zasebnost posameznika, trudi javnosti onemogočiti dostop do podatkov, ki so pomagali razkriti marsikatero nečednost slovenskih tajkunov.

Nataša Pirc Musar je v prejšnjem tednu z neposrednim izzivanjem ustavnega sodišča sprožila postopek, s katerim bi lahko mediji bili prikrajšani za pomemben vir informacij. Če bi pobuda Pirc Musarjeve uspela, bi mediji lahko bili veliko manj uspešni pri opravljanju svoje naloge psa čuvaja. Informacijska pooblaščenka je na ustavno sodišče vložila zahtevo za oceno ustavnosti zakona o evidentiranju nepremičnin.

Geodetska uprava (GURS) je namreč pred slabim letom omogočila dostop do spletnega portala Prostor. Pirc Musarjevi se zdi sporno, da je od tod omogočen prost dostop do zbirke podatkov iz katastra stavb, zemljiškega katastra, registrov nepremičnin in prostorskih enot. Informacijska pooblaščenka se je zgražala, da tako odprti Gursovi portali pomenijo nedopusten vdor v zasebnost posameznika, češ da tako lahko vsakdo prouči lastniško strukturo hiš in stanovanj sosedov in njihovo starost.

Dejansko pa obstaja tudi druga plat: omenjeni portal je pomemben vir informacij pri razkrivanju številnih nečednih poslov, ki so v naši domovini žal postali del vsakdanjosti. Z izčrpavanjem podjetij in podobnimi zunajzakonskimi prijemi so si številni tajkuni gradili vile, če že ne prave gradove na najugodnejših in najbolj želenih lokacijah po vsej Sloveniji. Portal Prostor je pri tem razkrivanju, ki je povsem v javnem interesu, v veliko pomoč vsakemu novinarju. Brez teh podatkov bi resnica v številnih primerih ostala zakrita ali bi se veliko teže prebila v javnost.

Naštevati bi lahko začeli s nepremičninskim premoženjem Hilde Tovšak na Koroškem, hišami Ivana Zidarja po Ljubljani, graščinami, s katerimi so Koroško posejali grobarji Preventa Globala, pravim spomeniškim kompleksom, ki si ga je nad Izolo zgradil Miro Senica. Pa še bi lahko naštevali. Ukinitev oziroma zatemnitev portala Prostor bi nedvomno olajšala delo zakrivanja bajnih bogatij, ki jih še vedno skrivajo številni slovenski bogataši.

Pirc Musarjeva je v svoji provokaciji šla še korak dlje. GURS je po njenem mnenju zaobšel odločbo ustavnega sodišča, ki je na zahtevo informacijske pooblaščenke razveljavilo del zakona o javnosti podatkov o fizičnih osebah. Da bi dokazala, kako »škodljive« so lahko posledice objave osebnih podatkov, je svoj nov poziv ustavnemu sodišču utemeljila tako: »S portalom Prostor smo ugotovili, da je Ernest Petrič solastnik nepremičnine na Bledu, skupaj s 15 let mlajšo Silvestro Rogelj Petrič. Na portalu smo našli parcelno številko nepremičnine in tako zlahka pridobili še izpis iz zemljiške knjige«.

Ob tem je Pirc Musarjeva tudi ugotovila, da imata Ernest Petrič in Mitja Deisinger (oba sta ustavna sodnika, prvi je predsednik ustavnega sodišča) vsak po dve nepremičnini. Vprašanje seveda je, ali je šlo za »namig« ustavnemu sodišču, naj pohiti z zadevo.

A gre za zelo nenavadno potezo, predvsem zato ker Pirc Musarjeva tako nasprotuje objavljanju javnih podatkov. Vseskozi se je zavzemala za zakritje osebnih podatkov in svojo »teorijo« podprla z razkritjem podatkov dveh ustavnih sodnikov. Pa bi ji menda morala ustavna sodnika takole nekako odgovoriti: »Nataša Pirc Musar je skupaj z gospodom Alešem Musarjem v Škrjančevem pri Radomljah lastnica zgradbe z neto tlorisno površino 264 kvadratnih metrov, ki je bila zgrajena leta 1933 in obnovljena leta 2001.

Mogoče je še ugotoviti, da sta lastnika hiše od leta 2001 in da na hiši ni hipoteke. Gospa Pirc Musar in gospod Musar imata okoli doma v lasti še dve parceli, skupaj veliki 660 kvadratnih metrov. Gospod Musar se poklicno ukvarja s podjetništvom kot direktor podjetja S. T. Hammer, d. o .o., iz Ljubljane, ki je v 90-odstotni lasti neznanega podjetja S. T. Hammer limited na angleškem otoku Jersey, ki velja za davčno oazo. Iz podatkov se da še razbrati točen rojstni datum gospe in gospoda.«