»Tožbe in ovadbe nas vodijo v čas verbalnih deliktov in peticij,« so zapisali v Liberalni akademiji pod vodstvom Darka Štrajna leta 2009, ko je prvak SDS Janez Janša zaradi razžalitve zasebno tožil Slavka Ziherla in Vlada Miheljaka. Štrajnovo društvo je to označilo kot obliko zastraševanj, zato so v podporo svojima članoma po lastnih besedah zbrali več kot 400 podpisov državljanov. Protestirali so tudi zaradi kazenske ovadbe zoper pisatelja Gorana Vojnovića zaradi obrekovanja in razžalitve policije, kar so označili kot politično motivirano, vredno vsake obsodbe in nepojmljivo za državo, ki je še včeraj predsedovala EU.
Toda za Alternativno akademijo, v kar so se preimenovali Štrajnovi akademiki, pri begunski problematiki ni svobode govora, zato so prepričani, da bi morali »nevzdržni sovražni govor do beguncev, ki se po Sloveniji silovito širi«, ustrezno kazensko preganjati. Še zlasti jih je zmotilo, ker tožilec v sporni izjavi Sebastjana Erlaha (na twitterju je zapisal, da bi bilo treba streljati na begunce, ki se ne bi ustavili pred mejo) ni videl kaznivega dejanja. Pritožili so se na vrhovno državno tožilstvo, ki se je z oceno tožilca strinjalo. »Čeprav spoštujemo stališče tožilstva, pa smo prepričani, da je s takšnim razumevanjem sovražnega govora, neposredno povezanega s kaljenjem javnega reda in miru, v tem primeru nekaj narobe. Danes se ob begunski krizi širi v neslutene dimenzije in je morda delno posledica tudi tega, da se ga po uradni dolžnosti ne preganja. Ne samo mediji in novinarji, ne le tožilstvo, tudi politiki bodo morali storiti vse, da namesto politično artikuliranih poudarkov o 'varnosti državljanov' povedo svoje o brezosebni, razčlovečeni in nehumani dimenziji, ki jo žal premorejo številni med nami, sodržavljanke in sodržavljani,« je zapisal Štrajn.
Pomenljivo je, da so bili Štrajnovi ljudje ob grožnjah z atentatom na novinarje Reporterja in Demokracije tiho. Svobodo govora si jemljejo zase, za vse druge jih briga oziroma bi njihova stališča kar preganjali kot sovražni govor.