Dvojna merila ministrice Radićeve

Ministrica za gospodarstvo Darja Radić noče uskladiti  plače predsednika uprave Geoplina Alojza Stane, čeprav obstaja sum, da presega zakonske okvire. Iz istega razloga pa Radićeva ne prizanaša direktorju Pošte Alešu Haucu. Plačo so Stani odmerili Geoplinovi nadzorniki z Zaresovim Janezom Kopačem na čelu.

Sprenevedanje stranke Zares se kaže tudi v ravnanju glede podjetja Geoplin, d. o. o., družbe za trgovanje in transport zemeljskega plina. To kaže primerjava ravnanja do Pošte Slovenije in Geoplina. Oktobra lani je ministrica za gospodarstvo Darja Radić, podpredsednica Zares, v nasprotju s pravili kadrovsko-akreditacijskega sveta (KAS) vladi predlagala razrešitev nadzornega sveta Pošte Slovenije in imenovanje novih nadzornikov.

Razlog? Plačo generalnemu direktorju Pošte Alešu Haucu naj bi nadzorniki Pošte odmerili mimo zakona o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti države in samoupravnih lokalnih skupnostih (Lahovnikov zakon). Po pričakovanju je premier Borut Pahor ignoriral lastne zaveze in popustil pritiskom Radićeve oziroma Gregorja Golobiča, vlada je nadzorni svet Pošte zamenjala.

Zaradi tako grobega posega v delo KAS so tedaj odstopili vsi njegovi člani na čelu s predsednikom dr. Bogomirjem Kovačem. Ta je za Reporter v prejšnji številki pojasnil, da novoimenovani član nadzornega sveta Pošte Slovenije, obramboslovec dr. Klemen Grošelj (kasneje je postal celo predsednik nadzornikov), nikakor nima ne dovolj izkušenj ne menedžerskega znanja za vodenje nadzornega sveta tako velikega sistema, kot je Pošta. Kmalu je postalo jasno, da je Grošelj predvsem nekakšen odposlanec Zares za spodkopavanje generalnega direktorja Pošte Aleša Hauca.

Povsem drugačna merila ima Radićeva glede predsednika uprave in nadzornikov Geoplina, ki je postal gospodarski »plen« Zares. V nadzorni svet Geoplina je v tem vladnem mandatu vlada imenovala Golobičevega zaupnika iz Zares, Janeza Kopača, ki je zdaj predsednik  nadzornikov Geoplina, na ministrstvu za gospodarstvo pa ima položaj generalnega direktorja direktorata za energijo.

Junija predlani je Kopač v nadzorni svet Geoplina ob poprejšnjem soglasju tedanjega ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika »porinil« še prej omenjenega Klemena Grošlja, očitno človeka mnogih talentov. Pred dvema tednoma ga je ministrica Radićeva postavila celo na čelo svojega kabineta, kar zgolj potrjuje njegove tesne stike z vodstvom Zares.

Geoplin je družba v večinski posredni lasti države in občin, država je neposredno lastnica 33- odstotnega deleža, Petrol, v katerem ima država po deležih Slovenske odškodninske družbe, NLB in Kapitalske družbe okoli 40-odstotni delež, ima v lasti 32 odstotkov Geoplina, še 6,6- odstotni lastnik Geoplina pa je Javno podjetje Energetika Ljubljana, ki je v lasti Mestne občine Ljubljana in primestnih občin. Skupaj imajo država in občine v Geoplinu nekaj nad 50-odstotni delež.

V skladu z Lahovnikovim zakonom bi smel imeti predsednik (enočlanske) uprave Geoplina, Alojz Stana, največ štirikratnik povprečne bruto plače v družbi. Pri višini sejnin bi morali biti v skladu s sprejetimi priporočili vlade omejeni tudi predsednik in člani nadzornega sveta Geoplina.

Na Alojza Stano smo zato naslovili vprašanje, ali so mu plačo uskladili glede na zakon in kako visoka je. Zanimalo nas je tudi, ali v družbi glede višine sejnin nadzornikov upoštevajo priporočila vlade ter kakšna je višina sejnin za predsednika in člane nadzornega sveta. Stana nas je zavrnil s pojasnilom, da Geoplin ni v večinski lasti Republike Slovenije (očitno je prezrl lastniški delež Javnega podjetja Energetika Ljubljana, ki je v lasti občin), zato se po njegovem vladni sklepi o priporočilih  nadzornikom za določanje plače poslovodnim organom nanj ne nanašajo. Na vprašanje glede višine sejnin za nadzornike, ki bi morale biti prav tako omejene, ni odgovoril, pač pa le, da o njih odloča skupščina družbe.

Radićeva bi torej morala v skladu s svojo »poštno« politiko tokrat vladi predlagati zamenjavo nadzornikov Geoplina, toda ne. Z ministrstva za gospodarstvo sporočajo, da Republika Slovenija in samoupravne lokalne skupnosti neposredno ali posredno skupaj ne dosegajo večinskega deleža v družbi Geoplin, zato določbe Lahovnikovega zakona zanjo niso zavezujoče.

To ne drži, država ima namreč skupaj z občinami več kot polovični delež v Geoplinu. Na ministrstvu nam niso hoteli razkriti ne višine plače predsednika uprave ne višine sejnin nadzornikov v Geoplinu, pravijo, da je slednje odločitev skupščine družbe. Sejnine so si menda junija 2009 znižali na višino, ki jo je predlagala vlada RS. Za družbo, kot je Geoplin, to pomeni 300 evrov bruto za člane in 535 evrov bruto za predsednika nadzornega sveta na sejo.