Dvojna merila? Cerkvi nočejo vrniti obale Bohinjskega jezera

V dolgoletnem denacionalizacijskem postopku vračanja premoženja ljubljanski nadškofiji je radovljiška upravna enota prejšnji teden izdala novo odločbo, s katero je ponovno zavrnila zahtevek nadškofije za vrnitev dela priobalnega pasu Bohinjskega jezera v naravi. Nadškofija je na odločbo že vložila pritožbo.

Glede vračila dela obale Bohinjskega jezera je Nadškofija Ljubljana že večkrat predstavila svoje stališče, da ni ovir za vračilo v naravi. Kljub temu je Upravna enota Radovljica z zadnjo odločbo zavrnila vrnitev v naravi in za 3698 kvadratnih metrov zemljišča določila odškodnino v obliki obveznic v višini 871 evrov.

Tudi prvič je upravna enota vrnitev v naravi zavrnila, a je kmetijsko ministrstvo po pritožbi cerkvene strani takrat zahtevalo ponovitev postopka. Vendar upravna enota vztraja, da zahtevanih zemljišč ni mogoče vrniti v naravi, ker gre za vodna zemljišča, kar lahko po zakonu o vodah predstavlja oviro za vračanje v naravi. Upoštevali so tudi odlok, s katerim je bohinjska občina del, ki ga zahteva cerkev, z odlokom zaščitila kot javno dobro.

Bohinjski župan Franc Kramar je z odločitvijo upravne enote zadovoljen. "Želimo ohraniti to, kar je javno dobro, dostopno vsem," je za STA poudaril Kramar, ki smatra, da je državna odškodnina v obliki obveznic primerno nadomestilo.

Nadškofija Ljubljana pa je zoper odločitev upravne enote že vložila pritožbo. Kot so v tiskovnem uradu nadškofije pojasnili za STA, je več kot 70 odstotkov zemljišč, ki predstavljajo obalo Bohinjskega jezera, že v zasebni lastni. Obala v denacionalizacijskih postopkih pri isti upravni enoti se je vedno vračala v zasebno lasti, poudarjajo.

Ob tem dodajajo, da je tudi Občina Bohinj del obale prav letos prenesla v last samostojne podjetnice. Poleg tega naj bi po navedbah Nadškofije Ljubljana "župan javno izjavil, da je bil del obale razglašen za javno dobro samo zato, da bi onemogočili vračilo Nadškofiji Ljubljana v naravi".

Bohinjska občina je prek odvetnika pisno pozvala nadškofijo k dogovoru o poravnavi. To pomeni, da bi se v zameno za odškodnino ohranili priobalni pas, pot k slapu Savica in slap Savica v državni lasti, saj gre za naravne vrednote. Od države pa potem Kramar pričakuje, da bi bi prenesla ta zemljišča v občinsko last.

S poravnavo bi rešili nekatere dolgotrajne denacionalizacijske postopke na območju Bohinja, kjer ima sicer cerkev v lasti že več zemljišč, med drugim prireditveni prostor Pod skalco, pa tudi zemljišča z gostinskimi objekti, ki jih oddaja v najem.

Na Nadškofiji Ljubljana poravnalne ponudbe Občine Bohinj še niso prejeli. Zato se o njej ne morejo izreči.