Optimizem, da bodo morda vendarle dočakale vsaj delno poplačilo škode, skupine oškodovancev preko različnih odvetniških družb gradijo predvsem na pred letom dni izdelani hidrološki analizi, ki jo je obravnavala tudi slovensko-avstrijska meddržavna komisija. Ta je pokazala, da je po obilnih padavinah na povečan pretok Drave vplivalo tudi delovanje verige avstrijskih hidroelektrarn.
Odškodninske zahtevke je omenjeno državno avstrijsko podjetje prejelo od oškodovancev na obeh straneh meje, hkrati pa postopki potekajo tudi na deželnem sodišču. Občina Labot je tako sprožila civilni spor, v katerem zahteva 622.000 evrov odškodnine, hkrati pa še vedno poteka preiskava na podlagi kazenske ovadbe proti trem delavcem Verbunda zaradi domnevno neprimernega ravnanja v času poplav.
Na odločitev tožilstva glede morebitne sprožitve sodnega postopka čaka skupina približno 120 oškodovancev okoli zamejskega odvetnika Franza Serajnika. Kot je ta povedal za STA, preiskava tožilstva poteka zelo počasi.
"Gre vendarle za prvi tak primer in izvedenec mora ugotoviti okoliščine poplav v Avstriji, kar pa je lahko pomembno tudi za oškodovance v Sloveniji. Za zdaj se ni dosti zgodilo, a pričakujemo, da bo poročilo izvedenca pripravljeno vsaj v kakšnem mesecu, potem bomo pa videli, kako naprej," je dejal Serajnik.
Ker imajo do zastaranja zadeve le še leto dni časa, bi lahko, če se bodo postopki vlekli predolgo, tožbo vložili sami, a se pri tem zastavlja veliko vprašanje financiranja postopka. Za takšno pravdo bi namreč potrebovali veliko več denarja, ki pa ga oškodovanci nimajo.
Serajnik sicer meni, da bi, glede na to, za kako veliko povzročeno škodo gre, bila ta sredstva upravičena, pri tem pa bi lahko sodelovala tudi slovenska država. Ta bi lahko po njegovem mnenju ukrepala bodisi na meddržavni ravni, ali pa da bi financiranje pravde oškodovancem omogočila preko za to ustanovljenega sklada.
Več kot 100 fizičnih oseb, ob tem pa kar nekaj oškodovanih občin, nekatera podjetja, gasilska društva in ribiške družine v iskanju odškodnine vodi kranjska odvetniška pisarna Magde Vraničar, ki je ubrala taktiko poskusa izvensodnega dogovora.
Kot je za STA povedal Vraničarjeva, so se s predstavniki Verbunda nekajkrat že sestali, trenutno pa pripravljajo strokovne odgovore na njihovo tezo, da naj bi del odgovornosti za poplave bil tudi v Sloveniji, predvsem zaradi omejitev na območjih Nature 2000.
"S tem skušajo dokazati, da vodotoki v Sloveniji niso bili čiščeni pravilno, ter da je zato voda udarila nazaj. Mi bomo to s strokovnimi mnenji izpodbijali, a za zdaj v medsebojnih pogovorih, ne na sodišču. Za sodišče imamo še leto dni časa, tako da še ta mesec načrtujemo nadaljevanje pogajanj," je pojasnila Vraničarjeva.
Kranjska odvetnica meni, da leto dni časa, ki jim je preostalo do zastaranja, niti ni nujno tako zelo malo, če do dogovora ne bodo prišli pravočasno, pa jim še vedno ostane možnost tožbe. A le zaradi tega, da ne bi zadeva zastarala, medtem ko lahko ob sodnem postopku pogajanja tečejo še naprej, še dodaja.
Zanimivo je, da se Verbund, ki sicer zavrača krivdo, sploh pogaja z njimi. Očitno jim ni najbolj prijetno, da se v zvezi s podjetjem govori v smislu odgovornosti, zato Vraničarjeva predvideva, da je izvensodna poravnava zanje še vedno najboljša možnost.