Dvajset tisoč evrov mesečno za slovenske evrobirokrate

Pred Zoranom Jankovićem je levica svojega rešitelja iskala v komisarju Janezu Potočniku, ki pa ga ni mogla ponovno privabiti v Slovenijo. Komisarska služba namreč ni samo ugledna: plača znaša 20 tisočakov, ob tem pa je delo v Evropi manj pod drobnogledom domače javnosti. To velja tudi za delo Milana M. Cvikla na evropskem računskem sodišču in Toneta Ropa na EIB: oba prejemata prav tako približno 20 tisočakov mesečne plače.

Tukaj so nazadnje še slovenski evroposlanci, ki se skoraj neopazno prebijajo skozi mandat in zato prejemajo dvakrat višjo plačo od slovenskih poslancev. Evropska unija je za mnoge slovenske državljane zelo oddaljen pojem, številni niti natančno ne vejo za svoje predstavnike v njenih organih. Sramotno nizka udeležba na volitvah za Evropski parlament v naši državi je zelo dober kazalec tega.

Za institucije EU se Slovenci ne zanimamo kaj veliko niti ne vemo prav natančno, kakšne so razlike v pooblastilih med Evropskim parlamentom, Evropsko komisijo in Svetom EU. In to je seveda negativni podatek, ki pa je skupen bolj ali manj vsem državljanom EU. Morda bi evropski državljani in evropska javnost (vključno z mediji) na delovanje teh organov postali pozornejši, če bi pred seboj imeli velike plače, ki jih prejemajo bruseljski birokrati.

V TISKANI IZDAJI REPORTERJA O TEM, KDO OD SLOVENSKIH FUNKCIONARJEV V BRUSLJU NA LETO ZASLUŽI VEČ KOT 243 TISOČ EVROV, KDO SO NAJVEČJI SLOVENSKI ZASLUŽKARJI V BRUSLJU IN ŠE O BAJNIH POKOJNINAH, KI JIH PRINESE SLUŽBOVANJE V EVROPSKIH INŠTITUCIJAH.